Piše: Maruša Opeka
Dvanajst ministrov Evropske unije, ki so pristojni za ohranjanje narave, med njimi je tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan, je na Evropsko komisijo nedavno naslovilo pismo, v katerem izpostavljajo, da v času svetovnega zmanjševanja biotske raznovrstnosti zavračajo vse pobude k poslabšanju varstvenega statusa volka.
Resolucija Evropskega parlamenta o zavarovanju živinoreje in velikih zveri v Evropi je bila sprejeta novembra lani, poziva pa k preučitvi ustreznosti zdajšnje stopnje varstva volka. Evropski rejci so od pristojnih institucij zahtevali, da se odstrani zavarovanje volka. O tem je razpravljal tudi evropski parlament in izglasoval resolucijo, v kateri zahteva, da se pospešeno pristopi k aktivnostim za reševanje problemov z zvermi. Sedaj pa ministri v pismu jasno zavračajo tendenco resolucije, da zmanjša pravni status varstva volka. Pismo so podpisali ministri, pristojni za ohranjanje narave, Bolgarije, Nemčije, Grčije, Španije, Irske, Cipra, Luksemburga, Avstrije, Portugalske, Romunije, Slovaške in Slovenije. »S podporo pismu smo se pridružili državam, ki menijo, da v času krize biotske raznovrstnosti ne moremo sprejeti, da se s spremembami zakonodaje slabi varstveni status volka, ki je pri ohranjanju biotske raznovrstnosti zelo pomemben. Kriza biotske raznovrstnosti se kaže v zmanjševanju števila osebkov v populacijah, ki se pri številnih vrstah tipično konča z izumrtjem. S pridružitvijo državam, ki v pismu naslavljajo Evropsko komisijo, v Sloveniji ne spreminjamo varstvenega statusa volka in upravljanja s to vrsto,« odločitev za podporo pojasnjujejo na ministrstvu za naravne vire in prostor.
Volk v Sloveniji
Volk je bil v Sloveniji zavarovan že leta 1993 z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, vendar je lov na volka izjemoma lahko dovolil minister, pristojen za kmetijstvo in gozdarstvo. Od 1. 1. 2005 je volk kot zavarovana vrsta z Uredbo o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uredba o živalih) v pristojnosti ministrstva, pristojnega za ohranjanje narave. Uredba določa pravila varovanja te vrste v Sloveniji, leta 2009 pa je bila za varovanje volka sprejeta še Strategija ohranjanja volka (Canis lupus) in trajnostnega upravljanja z njim. Opredeljeni so ohranitveni cilji in strateške dejavnosti, potrebne za njihovo doseganje. »Glavne dejavnosti, ki se stalno in aktivno izvajajo so: monitoring volka, komunikacija z vsemi deležniki, sofinanciranje zaščitnih ukrepov za preprečevanje nastanka škode na premoženju ljudi in izplačevanje odškodnin za škodo na premoženju ljudi, ki jo povzročijo volkovi, poseganje v populacije z odvzemom iz narave,« naštevajo na resornem ministrstvu. Prepričani pa so, da tudi s pismom na Evropsko komisijo dokazujejo, da poleg sprejetih strategij in akcijskih načrtov pomembno pripomorejo k zagotavljanju ugodnega stanja volka.
Na drugi strani pa Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije (KGZS), Zveza slovenske podeželske mladine, Sindikat kmetov Slovenije in Zadružna zveza Slovenije z zaskrbljenostjo spremljajo poziv k ohranitvi zaščite volka. Menijo, da je ta poziv za Slovenijo popolnoma nesprejemljiv. Opozarjajo, da se je številčnost volka v celotni Evropi, pa tudi pri nas, zelo povečala. V Evropi naj bi bila populacija ocenjena na 21.500 volkov, od tega naj bi v Sloveniji živelo okoli 120 volkov. Organizacije skrbi, da ta številka že od leta 2010 strmo narašča. »Vsi deležniki v Sloveniji (strokovna javnost, lovci, kmetje), razen nekaterih naravovarstvenikov, se strinjajo, da je populacija volka v Sloveniji v ugodnem stanju, številčnost se neverjetno hitro povečuje, širi pa se tudi v prostoru,« so opozorili v KGZS. »Tolikšna številčnost povzroča veliko težav rejcem živine po vsej Evropi in tudi pri nas,« izpostavljajo, »še posebno v hribovitem in gorskem svetu, kjer je varovanje zelo oteženo.« Strinjajo se, da je treba z volkom ustrezno upravljati, menijo pa, da razlogov za strogo varovanje volka ni več. »Želeli bi poudariti, da to ni naključje, saj so na Švedskem, ki je tudi članica Evropske unije, razglasili določeno območje države kot območje brez volka, kjer želijo ohraniti tradicionalno rejo severnih jelenov. Podobne aktivnosti tečejo tudi v Avstriji za območje alpskega prostora,« pojasnjujejo v KGZS. Čudijo se, da vzporedno potekata procesa za odpravo zavarovanja volka s strani kmetov in lovcev ter za ohranitev sedanjega stanja zavarovanja volka s strani okoljskih ministrov. KGZS, Zveza slovenske podeželske mladine, Sindikat kmetov Slovenije in Zadružna zveza Slovenije od pristojnega ministra tako zahtevajo, da Slovenija umakne podporo pozivu Evropski komisiji za ohranitvi stroge zaščite volka, hkrati pa so predlagali sestanek z resornim ministrom, na katerem bi podrobneje predstavili argumente za to zahtevo.
Poslanec Slovenske demokratske stranke (SDS) Žan Mahnič pa je v pisnem poslanskem vprašanju ministru za naravne vire in prostor Urošu Brežanu očital, da pismo, v katerem ministri trdijo, da je mogoče najti rešitev za sobivanje brez odstrela, podpre samo nekdo, ki nima nobene zveze s podeželjem in ne ve, da zaščita z ograjo in drugimi tehničnimi sredstvi na terenu, kjer poteka paša, ni mogoča in bi močno uničila podobo naše krajine, če bi pri tem vztrajali. »Slovenija je brez učinkovite strategije tako za upravljanje populacije volka kot tudi medveda. Rezultat tega je, da se volkovi in medvedi hitro množijo in njihove številke že dosegajo nekajkratnik osebkov, ki smo jih imeli ob osamosvojitvi leta 1991,« je opozoril Mahnič. Vlado RS ob tem sprašuje, ali želi Slovenijo spremeniti v zverinjak, ali je njen cilj povzročiti dodatno škodo živinoreji, da bi postopoma opustili panogo in prisilno prešli na veganstvo, ter kdo bo odgovarjal, ko bo prišlo do napada zveri na človeka, minister Uroš Brežan ali predsednik Vlade RS Robert Golob.
(Članek je je bil prvotno objavljen v tiskani izdaji revije Demokracija, 16.2.2023)
