Piše: C. R., STA
V Sloveniji je bilo lani energetsko revnih 62.000 oziroma 7,2 odstotka gospodinjstev, kar je toliko kot leto prej. V njih je živelo okoli 109.000 oseb oziroma 7000 več kot v letu 2022. Med letoma 2014 in 2023 se je delež sicer zmanjšal za približno tretjino oziroma za 26.000 gospodinjstev, je danes objavil statistični urad.
Delež energetsko revnih gospodinjstev je bil lani največji med enočlanskimi gospodinjstvi (14,6 odstotka). Med gospodinjstvi z vzdrževanimi otroki je bil ta delež največji pri enostarševskih gospodinjstvih z vsaj enim vzdrževanim otrokom.
Najmanjši je bil med veččlanskimi (vsaj tričlanskimi) gospodinjstvi brez vzdrževanih otrok (dva odstotka), sledili so starejši pari brez vzdrževanih otrok (3,2 odstotka) ter gospodinjstva dveh odraslih oseb z dvema vzdrževanima otrokoma in gospodinjstva vsaj treh odraslih oseb z vzdrževanimi otroki (po 3,3 odstotka).
Lani se je delež energetsko revnih gospodinjstev gibal od 3,8 odstotka v gorenjski statistični regiji do 14 odstotkov v primorsko-notranjski. V zahodni Sloveniji je bil precej nižji (5,1 odstotka) kot v vzhodni Sloveniji (9,2 odstotka). V primerjavi z letom prej se je delež povečal v šestih od osmih statističnih regij vzhodne Slovenije in v eni od štirih statističnih regij zahodne Slovenije, v preostalih petih regijah pa se je znižal, ugotavljajo statistiki.
K uvrstitvi gospodinjstva pod pragom tveganja revščine med energetsko revna gospodinjstva so v največjem deležu prispevale neustrezne bivanjske razmere, kot so težave s puščajočo streho, vlažnimi stenami, tlemi in temelji ali trhlimi okenskimi okvirji oziroma tlemi v stanovanju. Sledile so zamude s plačili stanovanjskih stroškov, v najmanjšem deležu pa je k energetski revščini gospodinjstev prispevala nezmožnost zagotavljanja primerno ogrevanega stanovanja.
Primerjava v daljšem časovnem obdobju kaže, da se energetska revščina postopno zmanjšuje, najmanjša je bila v 2021. Med letoma 2014 in 2023 se je delež energetsko revnih gospodinjstev zmanjšal približno za tretjino ali za 26.000 gospodinjstev.
V obdobju 2014-2023 je bilo manj gospodinjstev izpostavljenih trem od štirih elementov, na katerih temelji izračun energetske revščine: delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov, se je zmanjšal za dve tretjini, delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja, in delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, pa sta upadla za več kot tretjino (prvi za 36 odstotkov, drugi za 37 odstotkov).
Po drugi strani se je delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine v istem obdobju nekoliko povečal, in sicer za dva odstotka.
Lani se je v primerjavi z letom 2022 zmanjšal delež gospodinjstev, ki so zaradi finančne stiske zamujala s plačili stanovanjskih stroškov (za 0,2 odstotne točke).
Deleži gospodinjstev, izpostavljenih preostalim trem elementom energetske revščine, pa so se povečali: delež gospodinjstev pod pragom tveganja revščine za 0,8 odstotne točke, delež gospodinjstev, ki si finančno niso bila zmožna zagotoviti primerno ogrevanega stanovanja, za 0,9 odstotne točke, delež gospodinjstev, ki so živela v neustreznih bivanjskih razmerah, pa za 1,1 odstotne točke.
