-0.2 C
Ljubljana
torek, 30 novembra, 2021

Sodbo zoper Šiška potrdilo tudi Vrhovno sodišče RS

Piše: Nina Žoher (Nova24tv)

Na vrhovnem sodišču so se odločili za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti, s tem pa pritrdili sodbi Andreja Šiška, vodje Štajerske varde in Gibanja Zedinjena Slovenija, na račun storitve kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Podali so oceno, da je obsojeni s svojim ravnanjem zapustil polje legitimnega in ustavno varovanega političnega govora.

Marca 2019 je okrožno sodišče v Mariboru obsodilo Andreja Šiška zaradi ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve na osem mesecev zapora. Soobtoženi Matej Lisjak je dobil pogojno kazen v višini trimesečne zaporne kazni s s preizkusno dobo enega leta. Vodja Štajerske varde je kazen že odslužil.

Argumenti iz obeh zahtev za varstvo zakonitosti, s katerima sta Šiško in njegova zagovornica izpodbijala pravnomočno sodbo v tej zadevi, so bili zavrnjeni s strani sodnega senata na Vrhovnem sodišču RS. Iz izreka izpodbijane sodbe je razvidno, da je bil v središču obeh zahtev očitek, da vsi zakonski znaki kaznivega dejanja naj ne bi bili vsebovani.

Obsojen zaradi spodbujanja k nasilju kot mehanizmu upravljanja javnih zadev

Obsojeni po prepričanju senata vrhovnih sodnikov ni bil obsojen na račun političnih prepričanj o nezadostnem zagotavljanju varnosti države in njenih prebivalcev, ampak zaradi spodbujanja k nasilju kot mehanizmu upravljanja javnih zadev, ki vsebuje vse znake kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve iz prvega odstavka 359. člena Kazenskega zakonika, poroča STA.

Pri odločanju o zahtevi so se vrhovni sodniki oprli na izhodišče, da je namen kaznivega dejanja ogrozitev obstoja, ustavne ureditve ali varnosti Republike Slovenije. “Gola kritika oziroma odklanjanje ustavne ureditve ne zadoščata za vstop v polje kaznivosti, temveč je treba ugotoviti aktivno ravnanje “z namenom uničiti veljavni ustavni red”, navaja sodišče. Presodili so, da sta tako sodišče prve kot druge stopnje v izpodbijani sodbi pravilno prepoznali, da uporaba sile predstavlja edini način za uresničitev obsojenčevih političnih prepričanj.

Vrhovno sodišče v Ljubljani (foto: Nova24TV)

Sodišči sta po presoji vrhovnega sodišča pravilno presodili, da je Šiško v svoja sporočila vključil vse tisto, kar se zahteva, da je v njih mogoče prepoznati ravnanje z znaki dejanja organizacije oboroženega upora, z namenom, da se ogrozi ustavna ureditev države. Pri odločanju sta sodišči sledili merilom Evropskega sodišča za človekove pravice, ki so bila oblikovana za posege v svobodo izražanja zaradi varstva države na podlagi Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Odločitev ni bila sprejeta soglasno

Kazenskopravni poseg v svobodo političnega izražanja je po mnenju vrhovnih sodnikov vsebinsko jasno zamejen na tisti del izražanja, ki presega meje dopustnega političnega delovanja. Posameznika pa pri tem ni dopustno v celoti in trajno izključiti iz političnega življenja. “Takšno omejevanje bi pomenilo udejanjanje prav tiste nevarnosti za temelje ustavnega reda, zaradi katerih je kazenskopravni poseg sploh določen. Enako pomemben dejavnik je učinek na politično delovanje drugih ljudi.”

Sodni senat, ki je odločal o zadevi, so sestavljali Branko Masleša, Barbara Zobec, Primož Gorkič, Kristina Ožbolt in Marjeta Švab Širok. Odločitev sicer ni bila sprejeta soglasno. Zobčeva je napisala ločeno mnenje.

 

Zadnje novice

Sorodne vsebine