Piše: L. B.
Slovenija je včeraj, 1. julija 2021, prevzela predsedovanje Svetu EU in to že drugič, odkar je Slovenija postala članica Evropske unije leta 2004. Evropska komisija s predsednico Ursulo von der Leyen je v ta namen obiskala Slovenijo in se udeležila novinarske konference, kjer je imel Janez Janša govor.
Nekaj besed je namenil tudi 30. obletnici samostojne in neodvisne države Republike Slovenije: »Še posebej smo veseli, da se začetek našega predsedovanja ujema z zgodovinskim trenutkom, ko Slovenija obhaja 30. obletnico lastne samostojnosti in državnosti. Natančno v teh dneh smo se pred 30 leti še borili za življenja, svobodo, neodvisnost, pa tudi za evropsko prihodnost Slovenije in padale so žrtve. To, da natančno po 30 letih ravno v teh dneh govorimo o naši skupni odgovornosti za evropsko prihodnost in reševanje konkretnih odprtih vprašanj, je posebna ironija ali nasmeh zgodovine … Tisti, ki smo takrat sodelovali v prelomnih dogodkih v Sloveniji, vemo, da si nismo predstavljali, da bo Slovenija v 30 letih prehodila vso to pot in da obstaja razlika kljub težavam, s katerimi se soočamo doma in v Evropi, velikanska in neprimerljiva … Torej popolnoma drug čas je to in z velikim veseljem zato začenjamo tudi našo odgovornost, ko gre za vodenje Sveta EU drugič v naši zgodovini…«
Objavljamo nekatere pomembne izseke govora predsednika vlade Janeza Janše:
»Veseli smo, da danes v Sloveniji gostimo celotno Evropsko komisijo, ker je to optimističen znak, da je naš boj z epidemijo uspešen, čeprav smo zelo pazljivi in pozorni zaradi možnega četrtega vala. Kljub vsemu se po vsej Evropi dogaja odpiranje javnega življenja in začetek fizičnih sestankov, česar se veselimo,…
Na začetku prejšnjega leta smo se soočili z veliko preizkušnjo in Slovenci vemo, kaj preizkušnja je. Nobena država na svetu na epidemijo ni bila pripravljena. Vsi vemo s čim smo se takrat soočali in vsi vemo, danes, ko potegnemo črto pod dogajanja v zadnjih 15 mesecih, da so ta dogajanja pokazala, da je bila EU v tem času del rešitve in da smo v tem času dosegli dva velika pomembna preboja. Prvi je dogovor o tem, kako bomo s skupnimi močmi okrevali po epidemiji, in hvala Evropski komisiji, ki je reagirala pravočasno z drugačnim pristopom kot v času finančne in gospodarske krize ter omogočila, da so se okvirji razširili in da je evropsko gospodarstvo ta nevihtni čas previharilo in smo lahko na nacionalni ravni sprejemali ukrepe, ki so ohranjali potenciale in kondicijo gospodarstva, javnih služb in ljudi nasploh in da lahko govorimo o okrevanju v neki situaciji, kjer smo zabeležili padec BDP žrtvovali marsikaj, a kljub temu ne govorimo o pogorišču …
Pravi čudež je, da je bilo cepivo izdelano v tako kratkem času. Brez spodbud in financiranja Evropske komisije to ne bi bilo mogoče, tega ne bi dosegli. V teh dveh potezah vidimo razloge, zaradi katerih je bila EU ustanovljena. Skupaj smo pri odzivih na te izzive močnejši … Odpornost, okrevanje, strateška avtonomija EU so del naših prioritet naslednjega pol leta. Veliko je bilo v zvezi s tem narejenega v času portugalskega in nemškega predsedstva. Obema državama se zahvaljujemo tudi, da smo nekatere prioritete lahko vključili v program, ki je bil v začetku lanskega leta že narejen. Pred nekaj urami sem prejel tudi sporočilo portugalskega predsednika Coste, ki se tudi zahvaljuje za to sodelovanje in želi srečno v naslednjih 6 mesecih in tudi mi se Portugalski zahvaljujemo, še posebej, ko smo skupaj s komisijo v zadnjih dneh dosegli nekatere preboje, na primer, ko gre za skupno agencijo glede azila, skupno evropsko kmetijsko politiko …
Tudi Konferenca o prihodnosti Evrope je naš skupen izziv in Slovenija se bo trudila, da bo ta razprava odkrita, vključujoča, ne samo med evropskimi institucijami, nacionalnimi vladami, ampak da bodo vključene tudi regije, lokalne skupnosti, civilne organizacije, Evropejci kot takšni …
V času naslednjih šestih mesecev se EU ponovno vrača na vprašanje širitve kot strateškega dogovora na številna odprta vprašanja. Močno delim prve sanje ustanoviteljev: Evropa svobodna, cela, v miru sama s sabo in v miru s svojo soseščino. Za nas je širitev EU strateški odgovor na številne izzive, kajti v zadnjem desetletju, ko širitev EU ni bila v ospredju zaradi omenjenih kriz, ampak smo bili priče krčenju, brexitu, smo lahko videli, da če se ne širi EU, se širi nekdo drug in to večinoma ni prostor širjenja svobode, varovanja človekovih pravic in vladavine prava …
Veseli smo, da bo v naslednjih šestih mesecih vrh voditeljev EU z voditelji držav članic Zahodnega Balkana in decembra Vzhodnega partnerstva. Želimo, da se konkretne dileme do takrat rešijo in delali bomo na tem, želimo pa si tudi, da se širitev EU kot strateški odziv na strateške dileme potrdi in da okoli tega ponovno dosežemo soglasje …
Veseli me tudi, da dobro napreduje potrjevanje nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Hvala Komisiji za hitro delo, hvala tudi za to, ker vprašanje okrevanja po epidemiji vežejo na vprašanje reform in zelenega ter digitalnega prehoda …
Nobena država ni bila pripravljena in mislim, da smo imeli veliko srečo, da je bila v tistem času na čelu Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je po izobrazbi zdravnica, in je vedela, s kakšno nevarnostjo se soočamo. Imela pa je tudi izkušnjo obrambne ministrice, torej resorja, ki ga imamo v vladah za to, da je pripravljen na reagiranje v krizi. Tudi moja žena je zdravnica in vsako jutro sem bil neposredno seznanjen z dogajanjem v zdravstvu in predlogi in zelo sem bil vesel, ko je podoben praktičen pristop, kar se tiče boja z epidemijo, prihajal tudi iz evropske ravni …«
