Piše: Vida Kocjan
Ugledni britanski ekonomski tednik The Economist na podlagi zbranih podatkov ugotavlja, da je Slovenija na drugem mestu med državami, ki so najbolje obvladale gospodarsko krizo, ki jo je povzročila epidemija novega koronavirusa.
Naša država izstopa po rasti prihodkov gospodinjstev in rasti vrednosti podjetij. Vse pa potrjuje, da so bili ukrepi vlade v času novega koronavirusa pravilni in pravočasni. Na to, da Slovenija dosega dobre rezultate zaradi ustrezne gospodarske politike, opozarjajo tudi vodilni slovenski ekonomisti.
Slovenija po uspešnosti na drugem mestu
V britanskem tedniku so analizirali rezultate v 23 izbranih (bolj razvitih) članicah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Za razvrstitev so uporabili pet meril. Primerjali so vrednosti v zadnjem četrtletju 2019 in tretjem trimesečju 2020 oziroma v obdobju,
za katerega so bili na voljo zadnji razpoložljivi podatki. Prvo merilo je bila realna rast bruto domačega proizvoda (BDP), drugo realna rast razpoložljivega dohodka gospodinjstev, tretje rast delnic po najbolj relevantnem borznem indeksu, četrto merilo je bila rast investicij v osnovna sredstva in peto neto rast javnega dolga v deležu BDP. Slovenija se je uvrstila na drugo mesto, na prvem je Danska.
Iz gospodarskih krogov na račun slovenske vlade prihajajo pohvale, opozicijska stranka SD pa je pričakovano imela pripombe, češ da podatki niso točni, da Slovenija ni med zmagovalkami epidemije covida-19, da ima preveliko število žrtev in gospodarske rezultate, s katerimi se ni za hvaliti, to obdobje pa bo končala z javnim dolgom v višini okoli 80 odstotkov BDP.
Dobri rezultati zasluga ustreznih ukrepov
Vendar pa drugi menijo drugače. Nekdanji minister za finance in ekonomist Janez Šušteršič je v Temi dneva na Nova24TV dejal, da so zasluge, da Slovenija dosega tako dobre rezultate, v ustreznih ukrepih gospodarske politike v času epidemije covida-19; ti so vplivali na kazalnike, ki so zajeti v primerjavi Economista. To so v glavnem gospodarska rast, dohodki prebivalcev in to, koliko se je država zadolžila.
Poudaril je, da so bogatejše države neverjetno okrevale po recesiji v letu 2020, mnogi pa so bili presenečeni, kako veliko držav ima ta čas rekordno nizko brezposelnost in visoko gospodarsko rast. »To je nekaj, kar smo ekonomisti pričakovali, pa si nismo mislili, da bo pandemija tako dolgo trajala, kakor traja. Že na začetku smo rekli, da gre za popolnoma zunanji šok, ki nima notranjih vzrokov v gospodarstvu, po normalizaciji lahko zelo hitro pride do rasti,« je razložil.
Rekordna zaposlenost ni samoumevna
Čeprav pandemija še traja, pa so se očitno ustvarile razmere, v katerih je mogoče vsaj približno normalno gospodarsko poslovati. Drugi razlog pa je seveda to, da gre za čas pandemije, ko države niso imele večjih zadržkov za zelo visoko financiranje tudi delovnih mest oziroma njihovega ohranjanja. »Po mojem mnenju je od tod visoka zaposlenost v marsikateri državi, ne pa v vsaki,« je ocenil nekdanji minister.
Zgodovinsko rekordno visoka zaposlenost je tudi v Sloveniji, kjer ima prvič doslej delo več kot milijon prebivalcev. Izredno ugodni so tudi podatki o brezposelnosti. Ob koncu decembra 2021 je bilo v Sloveniji 65.969 brezposelnih, kar je bila najnižja brezposelnost v decembru od leta 1991 dalje. Za primerjavo. Leta 2007 je bilo 68.411 brezposelnih, v letu 2008, ki je doslej veljajo za najuspešnejše v zgodovini samostojne države, pa 66.239.
Tudi pri drugih indikatorjih izjemno dobro
Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), je za naš tednik pojasnil, da je Slovenija na visoko drugo mesto na lestvici 23 bolj razvitih držav članic OECD primarno uvrščena tako visoko predvsem zaradi visoke rasti realnega dohodka na prebivalca (ta je višji za desetino glede na predkrizno raven), rasti investicij (skoraj 7 odstotkov nad predkrizno ravnjo) in rasti delniškega indeksa (rast 33-odstotna). »Pri zadnjem so imele velik vpliv delnice Krke in Petrola, ki predstavljajo polovico delniškega indeksa. Cena delnice Krke je zrasla zaradi boljšega poslovanja v času pandemije in dobrih pričakovanj, cena Petrola pa predvsem zaradi liberalizacije trga naftnih derivatov. Realni dohodek prebivalstva se je povečal tako zaradi izplačil dodatkov v javnem in zasebnem sektorju kot izplačil upokojencem in drugim skupinam prebivalstva. Ti neposredni fiskalni transferji so bili v Sloveniji višji kot v drugih državah,« je poudaril Ivanc.
Dodal je, da se je neto javni dolg Slovenije, ki ga ne smemo zamenjevati z bruto javni dolgom, v tem obdobju po podatkih povečal za 7,4 odstotka, kar pa je podatek, ki je za pol nižji, kot je znašala rast bruto dolga, »in je nekoliko nelogičen in ga težko preverim«, je dodal. Ne glede na to bi se Slovenij uvrstila med prvih pet držav tudi na lestvici, kjer bi upoštevali rast bruto dolga namesto neto dolga (ta je zrasel podobno kot v drugih državah v navedenem obdobju). BDP je bil v 3. četrtletju 2021 nad predkrizno ravnjo, podobno je bilo pri polovici držav, ne pa pri vseh.
»Tudi po nekaterih drugih indikatorjih, kot so socialna razslojenost in brezposelnost, bi se Slovenija na lestvici odrezala izjemno dobro, kolikor bi bili upoštevani v tej metodologiji,« je med drugim izpostavil glavni ekonomist pri GZS Bojan Ivanc.
Usmeritev za čas po epidemiji
Slovenija je torej na dobri poti. Zmagovalke pandemije pa bodo države, ki bodo v najboljši kondiciji, kakor je opozoril tudi urednik Demokracije Jože Biščak. Nekateri sicer opozarjajo tudi na visoko potrošnjo države v času epidemije ter s tem povezan javnofinančni primanjkljaj. V zadnjem obdobju je nekoliko bolj kritičen tudi Fiskalni svet, vse skupaj pa pomeni, da bo v času po epidemiji primanjkljaj treba začeti zmanjševati. Nekdanji finančni minister Janez Šušteršič pri tem navaja, da je »to normalno po takšni krizi in je izziv za naslednjo vlado«. Ni pa to problem, s katerim bi zanikali vse drugo. Opozarja tudi, da fiskalno pravilo, kot je zapisan v ustavi, in fiskalno pravilo, h kateremu smo pristopili na ravni EU, dopuščata trošenje v času epidemije. Povsem normalno je tudi, da na povečano trošenje opozarja fiskalni svet, saj je to njegova naloga.
Šušteršič še navaja: »V nasprotju s to krizo smo leta 2012 zategovali pasove zato, ker je imela vlada pred tem zelo visoke primanjkljaje in zelo slabe gospodarske rezultate, zaradi česar takrat Sloveniji nihče ni želel posoditi denarja.
Po sanaciji bank je tudi takrat naš javni dolg znašal približno 80 odstotkov BDP. V naslednjih desetih letih se je postopno zniževal vzporedno z gospodarsko rastjo. »Podobno se bo dogajalo tudi sedaj. Če se je v zadnjih desetih letih lahko znižal, potem sedaj ne vidim razloga, da se v naslednjih desetih letih po koncu pandemije tudi ne bi znižal.«
Dolg je bil najvišji v času vlade Alenke Bratušek
V Sloveniji nekateri opozicijski voditelji, med katerimi prednjači Alenka Bratušek, priučena finančnica in predsednica stranke SAB, razširjajo netočne podatke o višini javnega dolga. Pri tem prihaja celo do zlorabe podatkov. Bratuškova javno razširja, da se je dolg države najbolj povečal v času zdajšnje vlade. Pri tem »pozabi« povedati, da je pri tem pomemben podatek dolg, ki je izražen v BDP. Ta je ob koncu leta 2021 po oceni znašal 77,5 odstotka, leta 2020 je bil 79,8 odstotka, v času, ko je vlado vodila Bratuškova, pa je bil ta 80,3 odstotka.
