Piše: Spletni časopis
Vladni Svobodi in Levici je s sporočili, da se o njihovem zakonu o privilegijih za elito ne spodobi odločanje ljudi, uspelo vplivati, da prihaja malo volivcev na predčasna volišča pred referendumom o zakonu, s katerim poskušajo zagotoviti pravico do astronomskih dosmrtnih dodatkov k pokojninam za bistveno več kulturnikov kot so jim jih občasno dodeljevale vlade zadnja desetletja.
Prvi dan je prišlo glasovat 6.642 volivcev, drugi dan 9.171. To je malo v primerjavi z udeležbo na drugih referendumih in tudi volilnih odločanjih v zadnjem desetletju in nakazuje, da opoziciji ne bo preprosto doseči kvoruma, da bi bilo proti zakonu okoli 340.000 volivcev in bi vladnim strankam dodatni privilegiji za elito padli.
Grafika kaže tudi udeležbo na zadnjih referendumih, tudi na posvetovalnem o marihuani, evtanaziji in volilnem sistemu, ki pa je bil hkrati z evropskimi volitvami, kar je močno povišalo udeležbo. Primerjava je zaradi tega precej sporna. Posvetovalni referendumi tudi niso zavezujoči in so zaradi tega precej nepomembni.
Kako so vlade v preteklosti delile privilegije kaže grafika, ki jo je pripravil portal N1, ki so mu iz ministrstva za kulturo poslali podatke po tem, ko jih niso Spletnemu časopisu. V tej grafiki manjkajo le podatki še za 106 športnikov in športnih funkcionarjev po letu 2017, od takrat tem že podeljujejo privilegije po posebnem zakonu, ki je bil uzakonjen na predlog Petra Vilfana (ob njem so bili predlagatelji še DeSUS, SMC, SD, SAB in nepovezani Andrej Čušem). Vilfan je po njim sam tudi že dobil dodatek, ki mu zagotavlja najvišjo pokojnino, trenutno čez tri tisoč evrov neto. Podoben zakon o množični delitvi še kulturnikom, ki ga poskušajo uzakoniti poslanci Svobode, SD in Levice, je zdaj na zahtevo SDS, ker je zbrala 40.000 podpisov, na referendumu.
Da ne bo dosežen kvorum, je največje upanje za vladajoče, da jim projekt dodatnih privilegijev za elite ne propade. 340.000 volivcev je na volišča težko pritegniti. Da bi znižali udeležbo, se vladajoči in številni mediji tudi na vso moč trudijo. Premier Golob je taktiko, kako bo ljudi prepričal o tem, da je zakon o izjemnih privilegijih njegove vlade dober, pojasnil tako: “Referendum je popolnoma nesmiseln, ker je v resnici sovražen do slovenske kulture, do slovenskega jezika in slovenskega naroda in zato ga bomo v Svobodi bojkotirali.”
Kako finančno učinkuje poseben zakon, kažejo podatki o posledicah Vilfanovega zakona, za katerega so poslanci, ki so ga predlagali, trdili, da v prvih letih ne bo imel nobenih finančnih posledic. To tudi danes trdijo za najnovejšega za kulturnike. V obeh primerih gre lažno informiranje (fake news) oblasti.
Iz državne volilne komisije (DVK) so dogajanje drugi dan v številkah povzeli tako:
Po podatkih okrajnih volilnih komisij se je drugi dan predčasnega glasovanja (v sredo, 7. maja 2025) zakonodajnega referenduma o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti udeležilo 9171 volivk in volivcev (oziroma 0,54 odstotka vseh volilnih upravičencev).
Za primerjavo:
Na posvetovalnih referendumih junija 2024 se je prvi dan predčasnega glasovanja udeležilo 18.769 volivk in volivcev (oziroma 1,2 odstotka vseh volilnih upravičencev), drugi dan 20.656 volivk in volivcev (oz. 1,3 odstotka volilnih upravičencev), zadnji dan 9.631 volivk in volivcev (oz. 1,2 odstotka volilnih upravičencev), vse tri dni skupaj pa 58.981 volivcev oz. 3,7 odstotka volilnih upravičencev. Končna volilna udeležba na posvetovalnih referendumih je bila 41,43-odstotna (na referendumu o evtanaziji je glasovalo 701.199 volivcev). Na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o vladi novembra 2022 se je prvi dan predčasnega glasovanja udeležilo 15.202 volivcev (slabih 0,9 odstotka volilnih upravičencev), drugi dan 28.016 volivcev (1,65 odstotka volilnih upravičencev), zadnji dan 23.123 volivcev (1,36 odstotka volilnih upravičencev), vse tri dni skupaj pa 66.341 oz. 3,91 odstotka volilnih upravičencev. Končna volilna udeležba na omenjenem referendumu leta 2022 je bila 41,83-odstotna (skupaj je takrat glasovalo 708.701 volivk in volivcev). Na zakonodajnem referendumu o vodah julija 2021 je predčasno skupaj glasovalo 84.196 volivcev (4,96 odstotka volilnih upravičencev), in sicer prvi dan 24.707 (1,45 odstotka), drugi dan 30.113 (1,76 odstotka), zadnji dan pa 29.376 volivcev (1,75 odstotka). Končna udeležba na omenjenem referendumu je bila 46,46-odstotna (glasovalo je 789.192 volivcev).
Predčasno glasovanje sicer poteka še danes (od 7. do 19. ure) na 97 voliščih po državi: https://www.dvk-rs.si/novica/seznam-volisc-za-predcasno-glasovanje/. Volivec za glasovanje potrebuje osebni dokument, s katerim lahko izkaže svojo identiteto. Obvestilo volivcu je informativne narave in pripomoček, da volilni odbor lahko hitreje poišče volivca v volilnem imeniku.
Volišča za predčasno glasovanje so praviloma vezana na okraj stalnega prebivališča, z nekaterimi izjemami (v Ljubljani je 14 volišč za predčasno glasovanje na eni lokaciji, in sicer v veliki dvorani Hale Tivoli, Celovška cesta 25, Ljubljana). To pomeni, da ni mogoče predčasno glasovati izven okraja stalnega prebivališča.
Splošno glasovanje na zakonodajnem referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti bo v nedeljo, 11. maja, od 7. do 19. ure na 2978 rednih volišč in 88 voliščih za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča (t. i. omnia volišča).
Po podatkih Ministrstva za notranje zadeve je bilo na dan 25. 4. 2025 v Republiki Sloveniji 1.692.455 volilnih upravičencev. V splošnih volilnih imenikih je vpisanih 1.581.100 volilnih upravičencev s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. V posebnih volilnih imenikih pa je skupaj vpisanih 111.355 volilnih upravičencev s stalnim naslovom v tujini (izseljenci).
Udeležba na zakonodajnih referendumih zadnje desetletje je bila takšna:
Je pa danes k udeležbi na referendumu pozvala Svoboda Zorana Stevanovića, kar je nekoliko presenetljivo za levičarsko stranko, ki zavrača sodelovanje s SDS in Janezom Janšo, SDS je dosegla referendum, ko je zbrala 40.000 podpisi.
