Evropska komisija vztraja pri dogovoru ZN o migracijah, je v Evropskem parlamentu poudaril evropski komisar za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristos Stilianides. Evropski parlament pa je glede podpore dogovoru razdeljen, kar je pokazala tudi razprava v Strasbourgu v torek zvečer, poroča STA.
Poslanci Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in demokratov (S&D) ter liberalcev (Alde) so večinoma podprli dogovor in bili kritični do predsedujoče Svetu EU, Avstrije, ki se je iz njega umaknila. Po drugi strani so mu parlamentarci iz vrst evroskeptičnih konservativcev (ECR), Evrope narodov in svobode (ENF) ter Evrope svobode in neposredne demokracije nasprotovali in čestitali državam, ki so se iz dogovora umaknile ali to še nameravajo storiti.
Zatem, ko so od dogovora odstopile ZDA in Avstralija, je svoj odstop napovedala Madžarska, nato še Avstrija in v ponedeljek še Bolgarija. Skeptične ostajajo Češka, Poljska in Hrvaška.
“Migracije so globalni fenomen, ki se ga moramo lotiti skupaj, nobena država ne more tega rešiti sama,” je poudaril evropski komisar Stilianides. “Vemo, da besedilo ni popolno, države članice so morale skleniti kompromis s tretjimi državami. A na splošno je dober,” je ocenil komisar.
Opozoril je, da o dogovoru kroži več netočnih podatkov. Med njimi je omenil trditvi, da dokument krši suverenost držav in da spodbuja nezakonite migracije. Zatrdil je še, da si bo komisija še naprej prizadevala za izboljšanje upravljanja migracij po svetu.
“Umikanje držav EU iz dogovora spodbuja tekmo, kdo bo prvi dosegel dno in se bolj približal Trumpovemu načinu svetovne ureditve,” je dejala slovenska evroposlanka Tanja Fajon (S&D/SD). Pojasnila je, da globalni dogovor, ki bo uradno sprejet decembra v Marakešu, ne odpira vrat za migracije, ne izenačuje migrantov z begunci in ni v nasprotju z mednarodnim in evropskim pravom. “Še več, dogovor ščiti interese držav in potrjuje njihovo suverenost glede upravljanja z migracijami. Dogovor je pragmatičen tudi glede najtežjih vprašanj ter vzpostavlja zdravo ravnovesje med pravicami držav in njihovimi splošnimi obveznostmi,” je dejala.
Ob tem je izrazila obžalovanje, da zlasti desničarski politiki, kot je madžarski premier Viktor Orban, ali recimo v Sloveniji opozicijske stranke, skušajo dogovor zlorabiti za ustrahovanje in manipulacijo ter za odvračanje pozornosti od drugih pomembnih vprašanj.
Številni sodelujoči v razpravi so menili, da je sramotno, da Avstrija kot predsedujoča Svetu EU ni podprla dogovora. Več jih je ocenilo, da Avstrija zaradi tega ne bi smela govoriti v imenu EU glede tega vprašanja.
A državna sekretarka na avstrijskem notranjem ministrstvu Karoline Edtstadler jim je v imenu avstrijskega predsedstva sporočila le: “Skupnega stališča EU ni”.
V nasprotju z večino kolegov iz Evropske ljudske stranke je Madžarska poslanka Kinga Gal (EPP) izrazila zadovoljstvo, da Avstrija in Bolgarija sledita Madžarski, ki se je umaknila od dogovora. Kot je dejala, očitno vse več držav ugotavlja, da so migracije škodljive. Menila je tudi, da bi se morali lotiti vzroka migracij.
Nasprotniki dogovora, med njimi Jussi Halla-Aho (ECR), so dogovor označevali za škodljivega, migracije pa za eksistencialno grožnjo Evropi.
Skratka, očitno je tudi Evropska ljudska stranka notranje razklana zaradi marakeške deklaracije, o Tanji Fajon pa ne gre izgubljati besed …
