Po odkriti aferi o vpogledih v osebne mape poslancev se jih je kar nekaj odločilo, da bodo sami preverili situacijo o vpogledih. Prvi in najbolj odmeven primer je bilo razkritje poslanca NSI Jožefa Horvata. Zahtevek je oddalo še nekaj drugih poslancev, med njimi tudi Aleksander Reberšek, ki je prav tako ugotovil, da mu je bilo vpogledano v osebno mapo. S kolegom Horvatom sta med primerjavo izpiskov ugotovila nekaj zanimiv povezav. Zahtevek je podal tudi minister Anže Logar, ki želi dodatna pojasnila, kdo in kdaj je vpogledal v njegovo osebno mapo. Po odgovoru je moč razbrati, da policija zavrača njegovo zahtevo za utemeljitev podatkov, saj naj do tega ne bi bil upravičen. Kot je zapisal na Twitterju, se je s tovrstnimi pravnimi preprekami soočal že v času preiskovanja bančne luknje in na koncu zmagal.
Tudi minister za zunanje zadeve Anže Logar se je odločil podati zahtevo, s katero bi ugotovil, kdo in kdaj je pogledoval v njegove osebne podatke. Zahtevo je poslal Direktoratu za upravne in notranje zadeve, migracije in naturalizacijo. DUNZ mu je kot pristojni organ sporočil, da ni upravičen do podatkov, kdo izmed zaposlenih pri upravljavcu osebnih podatkov (evidenc policije) je obdeloval njegove osebne podatke.
Logar je prejel poročilo, iz katerega je razvidno, da je nekdo kar 52-krat brez obrazložitve vpogledal v njegove osebne podatke v obdobju med majem 2019 in marcem 2020. Glede na odgovor policije naj bi policija podatke obdelovala zaradi izvajanja pristojnosti in nalog iz Zakona o nalogah in pooblastilih policije. Minister Logar pa je na to, da ni upravičen do nadaljnjih podatkov, v tvitu zapisal: “Tole pa je odgovor Policije na mojo zahtevo po pojasnilu, kdo je s strani Policije 52-krat brez obrazložitve vpogledal v moje osebne podatke (maj 2019 do marec 2020). Baje nisem upravičen do tega. Hm, tako nekako so me nekoč prepričevali, da ne smem do bančne dokumentacije.”
Notranji minister Aleš Hojs je komentiral norosti informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik, da niti nadzornik policije ni upravičen, da bi videl, koga in kako policija obravnava. Poudarja še, da razglašajo policijsko državo, a v resnici sami omogočajo nadzore v osebne mape, kjer se ne sme izvedeti, kdo je to počel.
Franc Kangler pravi, da odgovor policije, da minister Logar ni upravičen do podatkov, ne drži, kajti policija bi morala posredovati informacije o tem, kdo je preiskoval, ob kateri uri in v kateri enoti. Vse bolj pa scenarij spominja na situacijo v policiji, kjer gre za močno mrežo in strah pred razkritjem, kar je Kangler v preteklosti že omenil: “Nekateri so znotraj tako povezani, da drug drugega pokrivajo.”
Ni jasno, kaj bodo zahtevki poslancev pokazali, je pa jasno, da je prejšnja vlada pred sestavo nove vlade izvajala nadzore. Zaenkrat se tudi ne ve, kaj so iskali, je pa jasno, da je sistem prejšnjega vladanja vzpostavljal policijsko državo. Akterji, ki so izvajali nadzore in preglede, več kot očitno ne želijo biti razkriti, kljub mnenju poslanca Dejana Židana, da gre po vsej verjetnosti za največji škandal v zgodovini Slovenije.
Sara Kovač
