11.2 C
Ljubljana
petek, 26 aprila, 2024

Sindikalne stavke v javnem sektorju so politično orodje proti desnim vladam

Piše: Sara Bertoncelj/Nova24TV
Vlada Republike Slovenije je na 9. redni seji, 21. julija 2022 sprejela sklep, da javnim uslužbencem, ki so 9. marca sodelovali v splošni stavki na področju vzgoje in izobraževanja, pripada nadomestilo plače za čas stavke v višini plače, kot bi jo prejeli, če bi delali, so sporočili pred dnevi in pojasnili, da so z navedenim vladnim sklepom tako uresničena prizadevanja Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), da se vsem stavkajočim za dan, ko so stavkali, izplača nadomestilo. Poslanka Alenka Helbl je med drugim opozorila, da so se plače učiteljev v zadnjih štirih letih precej povišale in nekateri učitelji dosegajo plače ravnateljev. “Zakon o dohodnini bi vsem zaposlenim prinesel višje plače, tudi v vzgoji in izobraževanju, a so bili sindikati brez pravih argumentov proti, zaskrbela jih je vzdržnost javnih financ,” je poudarila ter dodala, da so sindikalne stavke v javnem sektorju zgolj politično orodje proti desnim vladam.
“Spoštovani sindikalni zaupnice in zaupniki, s tokratnimi krajšimi Obvestili Glavnega odbora SVIZ vam posredujemo v seznanitev sklep Vlade RS, da javnim uslužbencem in uslužbenkam, ki so 9. marca letos sodelovali v splošni stavki v vzgoji in izobraževanju, za ta dan pripada nadomestilo plače, dodajamo pa še informacijo o tretjem krogu pogajanj reprezentativnih sindikatov javnega sektorja z Vlado RS,” je na spletni strani Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) sporočil glavni tajnik sindikata in podpornik Levice Branimir Štrukelj. Dodal je še, da arbitražni postopek glede ugotavljanja zakonitosti stavke zdaj, ko je bil torej sprejet sklep o plačilu nadomestila za dan stavke, ni več potreben.
Spomnimo, Sviz je marca svojo stavko želel upravičiti s posledicami premikov plač v zdravstvu, po mnenju sindikata so namreč ti premiki kazali na to, da plače v vzgoji in izobraževanju močno zaostajajo za vsemi drugimi deli javnega sektorja. Vztrajali so tudi pri tem, da gre za neprimerne delovne pogoje in izgorelost zaposlenih, ki naj bi bili zaradi pomanjkanja zaposlenega kadra večkrat primorani delati sami s prevelikim številom otrok. Poslanka Alenka Helbl, ki je bila še pred kratkim del učiteljskega kolektiva na eni od srednjih šol, 9. marca 2022 ni bila del tistih, ki so stavkali – poleg tega tudi ni članica Sviza. Po njenem prepričanju so sindikalne stavke v javnem sektorju politično orodje proti desnim vladam: “Bile so leta 2008, 2013, 2022; predvidljive in predvsem z enim samim namenom – kričati, kako je vse narobe, kako desna vlada podcenjuje in ponižuje učitelje. Vse se je začelo, ko je vlada po dveh letih epidemije s spremembo zakona zvišala plače zdravnikom; vsi se zavedamo, čemu takšna odločitev. A glej, ostali sindikati se s tem niso strinjali in so na Ustavno sodišče vložili pobudo za presojo ustavnosti zakona, ki je zdravnikom omogočil zvišanje plač. Ustavno sodišče je nato izvajanje tega zakona začasno zadržalo, a SVIZ je svojo zahtevo po višjih plačah vseh zaposlenih nadaljeval,” je pojasnila.
Med drugim so v obvestilu pred stavko zapisali: “… Prav tako je (op. p. Vlada RS) povsem prezrla, da so prav zaposleni v vzgoji in izobraževanju v razmerah širjenja okužb z virusom SARS-CoV – 2 zagotavljali, da so ostale šole odprte, in kljub številnim pozivom sindikata ni zagotovila primerno visokih sredstev za plačilo delovnih obremenitev in ovrednotenja tveganj za zdravje v času epidemije covida – 19.“
“Ne hecajmo se! Med epidemijo sem komajda še poslušala tarnanje, pritoževanje o preobremenjenosti in nasprotovanje vsemu; mnogi učitelji s(m)o s premislekom in ob priporočilih ministrstva in ZRSŠ poučevali neumorno tudi na daljavo, se z mladimi pogovarjali, jih spodbujali … Bilo je tudi plačilo, dovolj primerno glede na to, da smo ga dobili vsi, ne glede na samo delo,” je poudarila Helblova, ki je ob tem opozorila, da je prav gotovo potrebna temeljita reforma plačnega sistema, saj so nedopustno nizke plače pomočnic vzgojiteljev, hišnikov, čistilk … Pa vendarle – plače učiteljev so se v zadnjih štirih letih precej povišale in nekateri učitelji dosegajo plače ravnateljev. Zakon o dohodnini bi vsem zaposlenim prinesel višje plače, tudi v vzgoji in izobraževanju, a so bili sindikati brez pravih argumentov proti, zaskrbela jih je vzdržnost javnih financ.

Učitelj si ugled lahko pridobi samo s svojim kvalitetnim delom
Poslanka je še izpostavila, da je iz vrst Sviza priletel argument, da želijo s stavko povečati ugled učiteljev in pristavila, da si učitelj ugled lahko pridobi samo s svojim kvalitetnim delom poučevanja na vseh ravneh, s sodelovanjem in povezovanjem in s stalnim profesionalnim izobraževanjem ter z odnosom do vseh deležnikov v procesu izobraževanja. “Če kdo od učiteljev misli, da se je ugled učiteljev s stavko izboljšal, živi v oblakih oziroma mu je nekdo vtepel v glavo, da je tako,” je komentirala in spomnila, da 63 odstotkov državljanov sploh ni podpiralo te stavke.
“Po volitvah aprila 2022 tišina … Nič. Vse je v redu. Nato prileti še sklep vlade, da bo stavka plačana, torej enako plačilo za tiste, ki s(m)o v vrtcih/šolah na ta dan delali, kot tiste, ki niso. Bombonček kot plačilo za opravljen politični protivladni aktivizem, ki bo, upajmo, kmalu pokazal svoj prav okus. Kisel. Neokusen. Takšen bo takrat, ko bodo učitelji spoznali, da so zgolj politično orodje v rokah starih političnih sil, lasten ugled pa kar pada in pada… Kako že gre tista ponarodela Politiko iz šol? Torej? Spreglej(te) zaradi prihodnost, dragi moj(i) učitelj(i),” je še pozvala Helblova.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine