Piše: Gašper Blažič
Ali Robert Golob svoj vse šibkejši položaj sedaj rešuje z bizarnimi govori na mednarodnem parketu? Njegov tragikomičen nastop je morda všeč samo še skrajnim socialistom ter zaveznikom Palestine in Irana. Kot da bi si Golob po svetopisemsko pridobival prijatelje s krivičnim mamonom, da bi ga sprejeli v svoja bivališča.
Ko je pred kratkim padla ministrica za digitalizacijo Emilija Stojmenova Duh, ne da bi se (še drugič) zagovarjala v postopku interpelacije, je bilo takoj jasno, da je bila afera z modro lučjo v Avstriji le pika na i, ki so jo dodali botri vlade sami. To namreč ni prvi primer zlorabe svetlobnih signalov s strani politikov, a doslej se še ni zgodilo, da bi kdo zaradi tega odstopil. Bilo pa je jasno, da je imela Stojmenova Duh velik problem: nekateri poslanci koalicije so ji odrekali podporo, zato je obstajala bojazen, da bi opozicija slavila zmago. Verjetno so zato raje nanjo pritisnili še mainstream mediji in postalo je jasno, da je njene politične poti konec. Začela jo je v SD, nadaljevala pa v Gibanju Svoboda.
Tranzicijski magnat bo postal obrambni minister
No, vmes pa je Golobova vlada zapolnila dva prazna prostora v ministrski ekipi. Potem ko se je poslovil Darjo Felda, ki je zatrjeval, da za njegovim odstopom ni nobenih skrivnih ozadij, ga je praktično že nasledil nekdanji zaresovec Vinko Logaj, ki je kot nalašč ob dvajsetletnici Komisije za preprečevanje korupcije prejel posebno priznanje za integriteto. Lepa popotnica za nekoga, ki se pripravlja na prevzem ministrske funkcije v »najbolj pošteni« vladi. Nekoliko dlje pa je bil prazen »sedež« na ministrstvu za obrambo. Po vseh mogočih ugibanjih je Golob za to funkcijo nazadnje predlagal kar dosedanjega voditelja poslanske skupine Gibanja Svoboda Boruta Sajovica, nekdanjega tržiškega župana, ki po ugotovitvah političnega komentatorja Mirana Videtiča sicer igra klovna, a v ozadju pridno »biznisira«. Po podatkih portala Oštro naj bi bil celo lastnik treh hiš, treh stanovanj, enega stanovanja na Hrvaškem, petih kmetijskih zemljišč in dvanajstih parcel, poleg tega ima tudi številne vrednostne papirje in manjše lastniške deleže v nekaterih delniških družbah. To z drugimi besedami pomeni, da je pravzaprav tranzicijski mogotec in poleg svojega strankarsko-vladnega šefa simbol sedanje oblastne elite, ki si lahko privošči vse, kar želi.
Skrivnostni milijon Marte Kos
Podobno velja tudi za evrokomisarsko kandidatko Marto Kos, ki ima na svojih računih kar milijon evrov, številni pa se sprašujejo, ali je to res sad njenega svetovanja Evropski nogometni zvezi, ki jo še vedno vodi Aleksander Čeferin. Toda Marta Kos bo morala ne samo slovenski, pač pa celotni evropski javnosti pojasniti, da je kot veleposlanica Slovenije v švicarskem Bernu odstopila ne zaradi menda svojega nestrinjanja s tedanjo zunanjepolitično usmeritvijo vlade (v tistem času je vlado vodil Janez Janša, zunanje ministrstvo pa Anže Logar), pač pa zaradi internega nadzora s strani zunanjega ministrstva, ki je pokazal mobing. Podobno, kot ga zdaj izvaja ministrica za kulturo Asta Vrečko s svojimi »biciklisti« nad vsemi, ki so na ministrstvu zaposleni iz časa pred njenim prihodom, da seveda ne omenjamo njene famozne nezakonite denarne nagrade za Svetlano Makarovič. Vse to kaže, kako levičarji povsem prostodušno in brez predsodkov delijo denar svoji klienteli. No, Vrečkova je, ker je funkcionarka v Sloveniji, dokaj »varna«, medtem ko bo morala Marta Kos odgovarjati na zelo neprijetna vprašanja.
Golobovo nakladanje o vodni diplomaciji
A vrnimo se h Golobu in njegovi famozni »vodni diplomaciji«. Golob je namreč svetovno javnost prepričeval o nekakšni napredni tehnologiji, ki jo ima Slovenija, s katero naj bi preprečevala poplave. »V Sloveniji po lanskem uničenju gradimo izjemno napreden digitalni ekosistem, ki bo za napovedovanje, kako in kje se bo pojavila voda, združil podatke satelitskega opazovanja z zmogljivostjo superračunalnika in umetno inteligenco. Da bi predvideli, kje na svetu lahko najdemo vodo, in da bi učinkovito upravljali vodne vire,« je dejal Golob, ki so mu, zanimivo, prav v tistem trenutku botri žagali digitalno ministrico. Prav prejšnji teden je v Sloveniji spet poplavljalo, a o famozni tehnologiji ni bilo ne duha ne sluha. Slovenija je imela sicer srečo, saj se je izognila najhujšemu, zato pa je zelo kmalu po poplavah v srednjeevropskih državah ujma udarila po ranljivi Bosni in Hercegovini, kjer so visoke vode terjale tudi več smrtnih žrtev.
Vprašanja, ki jih je postavil Miro Petek
Je pa v zvezi s tem nekdanji poslanec Miro Petek Golobu na omrežju X postavil več vprašanj:
-Kdo je glavni odgovorni nosilec te pobude v Sloveniji? Mogoče ena od univerz, kakšna agencija, inštitut ali gre za mednarodno sodelovanje in kdo vodi projekt?
-Katere konkretne tehnologije, programska oprema ali umetna inteligenca se uporabljajo ali razvijajo za napovedovanje poplav?
-Kako se bodo sateliti uporabljali v tem procesu? Bo kaj posla za Elona Muska? Kakšen je časovni okvir za implementacijo tega sistema?
-Kdaj lahko pričakujemo prve rezultate? Prej, kot bo iz proračuna postavljena prva hiša po lanskih poplavah, ali kasneje?
-Ali Slovenija sodeluje z drugimi državami ali organizacijami? Koliko stane projekt »vodne diplomacije«? Na kateri proračunski postavki ga najdemo?
-Kako bo umetna inteligenca uporabljena pri napovedovanju poplav in kakšna bo natančnost teh napovedi?
“To zanima tudi nas, Korošce, ki nas je lani zalivalo. Kako in za koliko bo ‘vodna diplomacija’ pomagala zmanjšati škodo, ki jo povzročajo poplave v Sloveniji? Lani po oceni vlade kakih 10 milijard evrov škode, z ‘vodno diplomacijo’ in po njej pa – koliko? je še vprašal Petek.
Vlada odgovarja z leporečjem
Odgovor iz kabineta predsednika vlade smo seveda dobili, vendar se niso preveč potrudili, da bi odgovarjali na konkretna vprašanja, pač pa poslali že vnaprej pripravljen tekst, ki »sadi rožice«, konkretnih odgovorov pa seveda ne prinaša. Glasi se takole (v celoti smo ga objavili na naši spletni strani, a bistvo je zajeto tukaj):
… Ključnega pomena je, da se na tem področju prizna transformacijski potencial tehnologije, kot so opazovanje Zemlje, daljinsko zaznavanje, umetna inteligenca in superračunalništvo. Te tehnologije niso le orodja, temveč katalizatorji nove dobe upravljanja voda, saj nam omogočajo predvidevanje, upravljanje in zmanjševanje tveganj, povezanih z vodo, z natančnostjo in učinkovitostjo brez primere.
Po uničujočih poplavah, ki smo jih lani doživeli v Sloveniji, smo začeli iskati načine, kako lahko izkoristimo napredne satelitske in digitalne tehnologije za spremljanje in modeliranje ter trajnostno upravljanje naših vodnih virov, analizo vremenskih vzorcev in zaščito naše infrastrukture.
S pomočjo satelitskih podatkov naši raziskovalci in podjetja izvajajo različne napredne analize za spremljanje urbanih in naravnih okolij ter stanja vodnih, prehranskih in energetskih virov. Umetna inteligenca nam omogoča, da izkoristimo ogromno količino podatkov in ustvarimo napovedne modele, ki lahko napovedujejo pomanjkanje vode, tveganja poplav in vplive podnebnih sprememb na vodne vire. Superračunalniška moč povečuje te zmogljivosti, saj z neverjetno hitrostjo obdeluje in analizira ogromne nabore podatkov. S tem področjem, v sodelovanju z Evropsko vesoljsko agencijo (ESA), se v Sloveniji ukvarjajo številne raziskovalke in raziskovalci z Univerz v Ljubljani in Mariboru ter Inštituta Jožef Stefan ter strokovnjaki domačih, a mednarodno uspešnih podjetij iz sektorjev IKT in vesoljskih tehnologij. Njihove rešitve že sedaj uporabljamo ne samo v Sloveniji, ampak tudi drugje po svetu. Verjamemo, da lahko s povezovanjem naprednih tehnologij gradimo trajnostno prihodnost za vse.
Premier dr. Golob se je o tej pobudi pogovarjal z vodstvom Dravskih elektrarn, ko jih je obiskal 4. 6. 2024, kjer so mu predstavili načrte za izgradnjo superračunalnika in centra za obdelavo podatkov na lokaciji ob hidroelektrarni Mariborski otok. Po srečanju je v izjavi za medije dejal: »Slovenija je v Združenih narodih zelo aktivna na področju vodne diplomacije, s čimer ponuja svoje znanje o upravljanju z vodami vsem državam po svetu. Ravno na tej lokaciji se ponujajo priložnosti, da bi povezali vesoljske tehnologije, opazovanje iz vesolja in obdelavo teh slik na superračunalniku in v podatkovnem centru za ponujanje storitev za upravljanje z vodami po vsem svetu.« …
V naročju islamskega sveta
Vsak lahko sam presodi, kako verodostojen je odgovor kabineta predsednika vlade, ki očitno že računa, da bo v primeru, če bo moral iz vlade oditi predčasno, našel zavetje v kateri od mednarodnih organizacij, ki bi rešila njegov menda hudo načeti ugled. Navsezadnje pa je že medel odziv Slovenije na raketni napad Irana na Izrael ter močno konfuzno slovensko zunanjo politiko pokazal, da smo od jedrne Evrope zatavali zelo daleč v naročje ajatolam in naftnim šejkom.
