Piše: C. R.
Opozicijski SDS in NSi sta napovedali vložitev zahteve za ustavno presojo odlokov o posvetovalnih referendumih glede rabe konoplje in pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Hkrati zahtevata tudi njuno zadržanje do odločitve ustavnega sodišča, kar bi lahko premaknilo izvedbo teh dveh referendumov z 9. junija, ko bodo evropske volitve.
Zahtevo za oceno ustavnosti bodo v SDS in NSi vložili, ko bodo odloki o razpisu teh dveh referendumov objavljeni v uradnem listu. To lahko stori najmanj tretjina poslancev. Menijo namreč, da je referendum o zakonski ureditvi pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nasprotju s 17. členom ustave, ki pravi, da je človekovo življenje nedotakljivo. Pri referendumu o konoplji pa poudarjajo procesne nepravilnosti, saj sta v državnozborskem postopku iz enega nastali dve vsebinsko drugačni vprašanji, ki bi po mnenju opozicije morali biti predmet dveh referendumov.
V SDS ocenjujejo, da je pomembno, da se do nadaljevanja referendumskih postopkov že v začetni fazi opredeli ustavno sodišče, podali bodo tudi predlog, naj ustavno sodišče zahtevo obravnava prednostno. Poslanec SDS Danijel Krivec meni, da ustavno sodišče lahko odloči do trenutka, ko začnejo teči referendumska opravila, “če je volja”. “Če pa je cilj, da se na nek način zavlačuje, je pa tudi to možno,” je dejal v izjavi za medije.
V SDS in NSi bodo predlagali tudi zadržanje teh dveh referendumskih odlokov do končne odločitve ustavnega sodišča. Če bi se ustavno sodišče odločilo za njuno zadržanje, bi se lahko izvedba teh dveh referendumov zamaknila, kar pomeni, da volivci o teh vprašanjih ne bi odločali skupaj z evropskimi volitvami 9. junija. Državni zbor je namreč v četrtek razpisal posvetovalne referendume o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu pri volitvah v DZ ter o rabi konoplje. DZ je odločil, da bodo referendumi potekali 9. junija, sočasno z volitvami v Evropski parlament. Roki za referendumska opravila bodo tako začeli teči 6. maja.
Takšno odločitev so podprli poslanci Svobode, ki so predloge odlokov tudi vložili, in poslanci Levice. V SD, kjer so sicer z dopolnilom predlagali, naj se posvetovalni referendumi izvedejo novembra, so se glasovanja vzdržali. V SDS in NSi pa so temu nasprotovali, z SD pa delijo mnenje, da bodo teme referendumov v kampanji zasenčile evropske teme.
“Če imaš 40 poslancev v DZ, ne pomeni, da lahko počneš, kar se ti zljubi,” je v izjavi za medije dejal vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj. Opozicija je dolžna zaščititi parlamentarni postopek, ki je bil po njegovem mnenju s sprejemom odlokov za te posvetovalne referendume “grobo kršen”. “Vidi se, da celo njihovi partnerji v koaliciji pravzaprav niso zadovoljni, ampak niso imeli druge izbire,” je dodal.
Z razpisom teh referendumov želi Gibanje Svoboda “zlorabiti in ugrabiti” volilno kampanjo za evropski parlament in zagotoviti višjo udeležbo, je prepričan Cigler Kralj. Vsa tri referendumska vprašanja so po mnenju NSi zavajajoča in nimajo podlage v zakonskih rešitvah. “Volivke in volivci bi se čutili prevarane, ko bi ugotovili, da pravzaprav niso odločali o ničemer,” je dejal. Krivec izpostavlja, da so te referendumske pobude ob evropskih volitvah “nepotreben balast”, na katere so volivci že odgovorili, zapisane so tudi v koalicijsko pogodbo. Tudi Cigler Kralj izpostavlja, da bi morala vlada zato ta vprašanja reševati sama.
“Od takrat, ko so izumili to, da drva več ne gorijo, smo od njih slišali že vse sorte,” pa se je na te očitke odzval vodja poslanske skupine Svoboda Borut Sajovic. Dodal je, da je zahteva za ustavno presojo legitimna pravica opozicije. “Vedno znova me pa preseneča, zakaj se nekdo lahko tako boji demokratične volje ljudi in pa posveta o družbenih vprašanjih, ki so pomembna za vse,” je dejal. Zagotavlja, da so se jih lotili skrbno in premišljeno. “Mislim, da smo tudi pravno in ustavno ravnali in razmišljali tako, kot je treba, nenazadnje so se na to temo oglasili že tudi eminentni slovenski ustavni pravni strokovnjaki,” je dejal. Dodal je, da bodo odločitev ustavnega sodišča spoštovali v vsakem primeru.
Vodja poslanske skupine Levicer Matej Tašner Vatovec pa je v četrtek za medije dejal, da so takšne zahteve tudi pritisk na ustavno sodišče. “Bi se v takem primeru ustavno sodišče moralo odločiti v zelo kratkem roku, ker bodo referendumski roki začeli teči že v začetku maja, tako da ne vem, kakšna je možnost uspeha za takšen predlog,” je dejal.
