Piše: Vida Kocjan
Reorganizacija ministrstva za okolje in prostor je poleg 36,8-odstotnega zmanjšanja števila organizacijskih enot in 50-odstotnega zmanjšanja števila direktoratov prinesla tudi občutno racionalizacijo vodstvene strukture. Število ministrov se je zmanjšalo s treh na enega, število državnih sekretarjev s sedmih na tri, število direktorjev direktoratov pa s šestih na tri. Finančno to pomeni prihranek 1.211.952 evrov letno samo pri plačah vodstvenega kadra. Novo vodstvo je prevzelo bistveno več zaposlenih – 102 več kot leta 2022 (s 437 na 538 oziroma za 23,11 odstotka). Do 15. junija je bilo črpanih zgolj 17 odstotkov načrtovanih EU-sredstev v tekočem proračunskem letu.
Pregled kaže približno 8,5 milijona evrov možnih prihrankov oziroma ostankov na posameznih postavkah. Hkrati so bile ugotovljene dodatne potrebe v višini približno 19,9 milijona evrov, predvsem za obnovo občinske infrastrukture po naravnih nesrečah in za začetek zapiranja Premogovnika Velenje. Neto ocenjena vrzel tako znaša približno 11,6 milijona evrov.
Ministrica za okolje in prostor mag. Polona Rifelj je v začetku prejšnjega tedna skupaj z vršilcem dolžnosti direktorja Direkcije Republike Slovenije za vode Romanom Kramerjem predstavila prvi celovit pregled organizacijskega, finančnega, kadrovskega in projektnega stanja na ministrstvu za okolje in prostor ob nastopu mandata ter pregled izvajanja projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost na področju voda.
Ob nastopu mandata je novo vodstvo prevzelo enotno ministrstvo za okolje in prostor (MOP), ki združuje področja okolja, narave, podnebja, prostora, graditve, stanovanj, voda ter obnove po naravnih nesrečah. Gre za vsebinsko povezana področja, ki neposredno vplivajo na kakovost življenja ljudi, razvoj občin in gospodarstva ter varnost države.
Prvi pregled je pokazal dve stvari. Na eni strani je z reorganizacijo že zmanjšano število organizacijskih enot in vodstvenih ravni, ustvarjeni so pogoji za hitrejše odločanje. Na drugi strani so prevzete finančne vrzeli, rast nekaterih vrst stroškov, bistveno več zaposlenih, ozka grla pri evropskih sredstvih in več zahtevnih pravnih postopkov.
Reorganizacija je tako omogočila združitev oziroma poenotenje skupnih služb in zmanjšanje števila notranjih organizacijskih enot, ki so opravljale primerljive naloge. Dosežena racionalizacija zato ni rezultat zmanjšanja obsega nalog, temveč predvsem odprave podvajanj v organizacijski strukturi in učinkovitejše organizacije podpornih procesov.
Reorganizacija ministrstva
Naloge, ki so bile razpršene med tri ministrstva in eno vladno službo, so povezali v enoten sistem vodenja in odločanja. Reorganizacija je poleg 36,8-odstotnega zmanjšanja števila organizacijskih enot in 50-odstotnega zmanjšanja števila direktoratov prinesla tudi občutno racionalizacijo vodstvene strukture. Število ministrov se je zmanjšalo s treh na enega, število državnih sekretarjev s sedmih na tri, število direktorjev direktoratov pa s šestih na tri. Finančno to pomeni prihranek 1.211.952 evrov letno samo pri plačah vodstvenega kadra.
S tem so bile odpravljene podvojene vodstvene funkcije, ki so obstajale v več ministrstvih in vladni službi, naloge pa se izvajajo z bistveno bolj poenostavljeno upravljavsko strukturo. Zmanjšalo pa se je tudi število zaposlenih na zaupanje ministra. Ključno je, da ne gre za zmanjšanje obsega nalog, temveč predvsem za odpravo podvajanj, ki so nastajala zaradi ločenih kabinetov, sekretariatov in podpornih služb.
Prvi učinki reorganizacije
Učinkov je bilo več. Ministrica Rifljeva je navedla naslednje: jasnejša politična in upravljavska odgovornost – eno ministrstvo namesto več vzporednih struktur; krajše poti odločanja in manj vmesnega medresorskega usklajevanja; združevanje strokovnih znanj ter poenotenje finančnih, kadrovskih, pravnih, informacijskih in drugih podpornih procesov; boljši pregled nad projekti, pogodbami, informacijskimi sistemi, poslovnimi prostori, osnovnimi sredstvi in voznim parkom; podlaga za dolgoročno racionalizacijo stroškov, katere finančne učinke bo mogoče objektivno izmeriti po daljšem obdobju delovanja.
Poudarila pa je, da cilji še zdaleč niso doseženi. Od reorganizacije je namreč preteklo premalo časa za verodostojno končno finančno oceno. Vendar pa organizacijski kazalniki že zdaj potrjujejo bistveno poenostavitev vodstvene strukture.
Obseg prevzetih sredstev in finančna vrzel
Po prevedbenih tabelah se na novo ministrstvo prenaša približno 570,4 milijona evrov veljavnega proračuna A-bilance. Poleg tega resor upravlja oziroma črpa sredstva iz Sklada za vode, Podnebnega sklada, Načrta za okrevanje in odpornost, Sklada za obnovo in drugih virov.
Pregled kaže približno 8,5 milijona evrov možnih prihrankov oziroma ostankov na posameznih postavkah. Hkrati so bile ugotovljene dodatne potrebe v višini približno 19,9 milijona evrov, predvsem za obnovo občinske infrastrukture po naravnih nesrečah in za začetek zapiranja Premogovnika Velenje. Neto ocenjena vrzel tako znaša približno 11,6 milijona evrov.
Kadrovski učinek
Primerjava vsebinsko primerljivega obsega kaže, da je bilo na nekdanjem MOP 1. junija 2022 zaposlenih 437 javnih uslužbencev, na novem MOP pa je bilo 18. julija 2026 zaposlenih 538. To je 102 zaposlena več oziroma 23,11-odstotno povečanje števila javnih uslužbencev. Ocenjeni dodatni strošek znaša približno 325.890 evrov mesečno oziroma 3,9 milijona evrov letno.
Evropska kohezijska sredstva – resno tveganje
Stanje pri obravnavi vlog za evropsko kohezijsko politiko 2021–2027 je zaskrbljujoče, je dejala ministrica. Od 242 predvidenih vlog jih do 24. julija 2026 kar 116 še ni bilo predloženih.
Do 15. junija je bilo iz veljavnega proračuna v višini 548,5 milijona evrov realiziranih zgolj 94,9 milijona evrov sredstev, kar predstavlja 17 odstotkov načrtovanih EU-sredstev v tekočem proračunskem letu. Skupna realizacija je glede na obdobje izvajanja razmeroma nizka in bistveno zaostaja za dinamiko, ki bi bila potrebna za realizacijo vseh načrtovanih sredstev v proračunu 2026.
Le 51 vlog oziroma 21,1 odstotka je doseglo eno od naprednejših faz od popolne vloge do realizacije ali končnega poročila.
Glavni razlogi so: pozen začetek finančne perspektive, nepripravljeni projekti, pomanjkljive vloge in počasni odzivi nekaterih upravičencev pa tudi notranja organizacijska ozka grla na ministrstvu.
Po pregledu razlogov so identificirali naslednje glavne probleme: posamezne ključne kontrole so bile vezane samo na eno osebo, navodila skrbnikov niso bila vedno enotna, del kadrovskih zmogljivosti pa je bil zaradi rokov prednostno usmerjen v zaključevanje projektov iz Načrta za okrevanje in odpornost.
Vse to bodo reševali z odpravo ozkih grl, nadomeščanjem ključnih oseb, enotnimi navodili, tedenskim spremljanjem rokov in z določitvijo jasne odgovornosti za vsako vlogo.
Načrt za okrevanje in odpornost (NOO)
Manko sredstev iz sklada NOO ni predviden. Pri nekaterih ukrepih (pitna voda, odpadna voda) so predvideni manjši ostanki sredstev, kar pa povezujemo z dejstvom, da je bila vrednost izdanih odločb o sofinanciranju višja, kot je bila dejanska realizacija pri posameznih projektih.
Glede na to, da je izvajanje NOO v zaključni fazi, se sredstva iz mehanizma pospešeno črpajo. Največji obseg črpanja je predviden v tretjem četrtletju (Q3) 2026, predvsem v juliju in avgustu 2026, nekaj tudi v septembru 2026.
Od 31. maja 2026 pa do danes se je realizacija zvišala za dobrih 30 milijonov evrov, in sicer s 172 milijonov evrov na 202 milijona evrov (82-odstotna realizacija glede na celotno alokacijo sredstev NOO). Do konca izvajanja NOO je treba realizirati še 44 milijonov evrov sredstev.
Pravni postopki, tožbe in kršitve prava EU
Na področju okolja, podnebja in narave je odprtih devet postopkov ugotavljanja kršitev prava Evropske unije (EU). Od nastopa nove vlade ni bil prejet noben nov opomin glede kršitev. Pri treh postopkih, povezanih predvsem z zamudo pri prenosu oziroma notifikaciji predpisov, pričakujemo formalno zaprtje, saj so bile potrebne zakonske rešitve že sprejete in sporočene Evropski komisiji. Od preostalih šestih postopkov sta dva v zelo napredni fazi in zahtevata posebno pozornost.
Odpadna voda in povezovalni kanal C0
Gre za izvajanje sodbe Sodišča EU glede čiščenja komunalne odpadne vode za aglomeracijo Ljubljana oziroma čistilno napravo Brod.
Slovenija je Evropski komisiji doslej pojasnjevala, da bo neskladnost odpravljena z zaključkom celovitega kohezijskega projekta in s preusmeritvijo odpadne vode po povezovalnem kanalu C0 na centralno čistilno napravo Ljubljana.
Projekt ima status nedelujoče operacije, ker še ni dosegel pričakovanih rezultatov in ni bil zaključen po prvotnem časovnem načrtu.
Vrednost celotnega projekta je približno 100 milijonov evrov, od tega je okoli 80 milijonov evrov evropskih sredstev.
Novosti glede kanala C0
Ministrstvo je 16. julija 2026 zavrnilo zahtevo Mestne občine Ljubljana (MOL) za odpravo sklepa ARSO, da je za del trase s kineto obvezna presoja vplivov na okolje. Trenutno torej velja, da mora MOL izvesti presojo vplivov in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Rok za priključitev kanala je februar 2027, kar ministrica ocenjuje kot zelo težko izvedljivo.
Ker pričakuje, da bo občina sprožila upravni spor, bo ministrica Vladi RS predlagala, da umakne pooblastilo državnemu odvetništvu in odstopi od postopka revizije pred vrhovnim sodiščem. S tem bi omogočili hitrejšo pravnomočno odločitev v enem postopku, brez dodatnega večletnega podvajanja.
Tožba zaradi varstva ptiča sredozemskega vranjeka
Evropska komisija se je odločila za predložitev zadeve v odločanje Sodišču EU zaradi določitve območja Natura 2000 za sredozemskega vranjeka na delu slovenskega morja. Slovenija je doslej zagovarjala manjše območje in možnost nacionalnega zavarovanja ob dodatnem monitoringu vranjeka in njegove glavne hrane.
Ker tožbe po podatkih iz gradiv še nismo prejeli, njenega obsega in pravnih argumentov ni mogoče prejudicirati. Po prejemu jo bodo preučili skupaj s strokovnimi institucijami in državnim odvetništvom ter ocenili, ali je mogoče strokovno utemeljiti slovenski predlog oziroma doseči ustrezno rešitev.
Štirje postopki so v zgodnejši fazi, in sicer: varstvo habitatov na ekstenzivnih traviščih, redni pregledi vodnih dovoljenj po Vodni direktivi, dostop javnosti do pravnega varstva v okoljskih zadevah po Aarhuški konvenciji ter nedoseganje minimalne stopnje zbiranja odpadne električne in elektronske opreme.
Pri teh zadevah bodo okrepili strokovni in politični dialog z Evropsko komisijo. Za september je predviden strokovni sestanek v Sloveniji, na katerem bodo predstavili ukrepe, argumente in realne časovnice za odpravo neskladij.
Podnebni sklad
Za obdobje 2025–2028 je v programu Podnebnega sklada predvidenih približno 830 milijonov evrov. Večina sredstev je že razporejena med izvajalce ukrepov, približno 50 milijonov evrov pa še ni pravno vezanih, ker posamezni javni pozivi, javna naročila in pogodbeni postopki še niso zaključeni.
V obdobju 2023–2025 je sklad ustvaril približno 471 milijonov evrov prihodkov, izplačanih pa je bilo 454 milijonov evrov. Več kot polovica vseh izplačil od ustanovitve sklada leta 2013 je bila izvedena prav v zadnjih treh letih.
Naloga ministrstva zdaj ni samo zagotavljati visoko realizacijo, ampak preverjati tudi dejanske učinke porabljenega denarja. To pa so zmanjšanje emisij, prihranki energije, večja uporaba obnovljivih virov ter konkretne koristi za prebivalce, občine in gospodarstvo, je poudarila ministrica mag. Polona Rifelj. Zato je ministrica pozvala vse ministre, ki so upravičeni do sredstev iz Podnebnega sklada, da pregledajo napovedane projekte ter jih revidirajo v skladu z namenom.
Sklad za modernizacijo
Sklad za modernizacijo je za Slovenijo pomemben evropski vir financiranja posodobitve energetskega sistema, obnovljivih virov in zelenega prehoda. Do leta 2030 je Sloveniji namenjenih več kot 300 milijonov evrov. Z doslej odobrenimi sredstvi se financirajo štiri sončne elektrarne ter šest projektov posodobitve prenosnega in distribucijskega omrežja.
Po predlogu spremembe direktive ETS Slovenija po letu 2030 ne bi bila več upravičena do sredstev, ker predlagani prag BDP presega za manj kot tri odstotke. S tem bi lahko izgubila približno 500 milijonov evrov evropskih sredstev.
Slovenija si bo zato prizadevala za zvišanje praga upravičenosti s 75 na 80 odstotkov BDP povprečja EU. Na ministrstvu ocenjujejo, da bi bilo nesprejemljivo, da bi zaradi minimalne statistične razlike izgubili pol milijarde evrov, ki jih Slovenija potrebuje za posodobitev energetskega sistema in razogljičenje gospodarstva.
Zaključek
Prvi pregled stanja je pokazal, da je bilo na številnih področjih opravljenega veliko dela, hkrati pa ostajajo pomembni organizacijski, finančni in projektni izzivi. Naloga novega vodstva je, da z učinkovitejšim upravljanjem, boljšim črpanjem evropskih sredstev, hitrejšim odločanjem in doslednim izvrševanjem projektov zagotovi, da bodo javna sredstva prinesla čim večjo korist ljudem, občinam in gospodarstvu.
Na ministrstvu za okolje in prostor uspeh ne bo merjen po številu sestankov, objav ali porabljenih sredstev, je bilo sporočilo ministrice. Merjen bo po rezultatih: po hitrejših postopkih, izvedenih projektih, učinkovitem črpanju evropskih sredstev, boljši poplavni varnosti, čistejšem okolju, večjem številu dostopnih stanovanj in odgovornem ravnanju z vsakim javnim evrom.
Kar je bilo narejeno dobro, bo ohranjeno in nadgrajeno. Kar ni učinkovito, bo popravljeno. Kjer obstajajo odprta vprašanja ali sumi nesorazmerne porabe, bodo preverjani na podlagi dokumentov in pogodb. Kjer tečejo sodni postopki, bodo spoštovane pristojnosti sodišč in pravila pravne države, je dodala ministrica.
Reorganizacija ministrstva
Naloge, ki so bile razpršene med tri ministrstva in eno vladno službo, so povezali v enoten sistem vodenja in odločanja.
| Kazalnik | Pred reorganizacijo | Po reorganizaciji | Sprememba |
| Direktorati | 6 | 3 | -50,0 % |
| Druge notranje organizacijske enote | 70 | 45 | -35,7 % |
| Skupaj organizacijske enote | 76 | 48 | -36,8 % |
| Ministri | 3 | 1 | -66,7 % |
| Kabinetne zaposlitve | 17 | 2 | -88,2% |
| Državni sekretarji | 7 | 3 | -42,9 % |
| Direktorji direktoratov | 6 | 3 | -50,0 % |
Tabela prikazuje učinke reorganizacije ministrstva za okolje in prostor. Naloge, ki so bile prej razpršene med tri ministrstva in eno vladno službo, so povezali v enoten sistem vodenja in odločanja. S tem so bistveno zmanjšali število organizacijskih enot in vodstvenih funkcij (direktorati, ministri, državni sekretarji, direktorji in kabinetne zaposlitve), kar prinaša racionalizacijo in poenostavitev strukture.
Finančni prihranek: 1.211.952 evrov letno samo pri plačah vodstvenega kadra.
Vir: Ministrstvo za okolje in prostor
Ministrica mag. Polona Rifelj:
»Zame ostaja zaščita zdravja ljudi in čiste pitne vode najvišja vrednota. Presoja vplivov na okolje ne bi smela biti sporna nikomur, ki želi, da se o vplivih projekta odloči na podlagi stroke, dejstev in veljavnega prava. Zato bom Vladi Republike Slovenije predlagala, da umakne pooblastilo državnemu pravobranilstvu ter odstopi od postopka v primeru kanala C0 pred vrhovnim sodiščem ter tako omogoči čim hitrejšo pravnomočno odločitev v enem sodnem postopku, brez dodatnega večletnega podvajanja postopkov.«
