Z znanim in večkrat nagrajenim francoskim pisateljem Renaudom Camusom smo se pogovarjali o mednarodnem dogajanju in njegovi tezi t. i. velike zamenjave, ki grozi sodobnemu evropskemu človeku.
DEMOKRACIJA: Ste mednarodno priznani pisatelj in prejemnik nagrad Prix Fénéon in Prix Amic. Kljub temu vas obkroža kontroverznost kot človeka, ki si je izmislil izraz »velika zamenjava«. Nam lahko poveste, kako ste prišli do tega izraza in kaj točno predstavlja?
CAMUS: Pred kratkim sem izvedel za besedo »chrononym«. To je izraz za imena specifičnih zgodovinskih obdobij, kot so na primer »velika kuga«, »velika vojna«, »velika depresija« in tako dalje. Ravno to pa je tudi »velika zamenjava«; chrononym oziroma poimenovanje za obdobje po tem, kar je po mojem mnenju predvsem v Zahodni Evropi najpomembnejši fenomen tega obdobja. Ta fenomen je množična zamenjava prebivalstva in kot posledica tega ogromna civilizacijska sprememba.
DEMOKRACIJA: Ker ste začeli uporabljati izraz »velika zamenjava« in opozarjati na zastrašujoče demografske spremembe skozi zamenjavo prebivalstva v Evropi, so vas osrednji mediji označili za »teoretika zarote« in za »belskega supremacista«. Kako odgovarjate na takšne obtožbe?
CAMUS: Mediji imajo trapasto navado, da vsako vprašanje, za katerega menijo, da se ne sme vprašati, in vsako hipotezo, ki jo vidijo kot nadlogo lastnim interesom, označijo za teorijo zarote. Velika zamenjava žal nikakor ni le teorija in jaz nikjer ne namigujem, da gre za kakršnokoli zaroto. Lahko si le želimo, da bi bila velika zamenjava le teorija in ne grozljivo dejstvo. Prav tako si lahko le želimo, da je posledica zarote, ki se lahko vedno razkrinka, in ne mnogih veliko večjih mehanizmov, ki jih je precej teže ustaviti. Te mehanizme imenujem »globalno zamenjevanje« in to je, če hočete, teorija, kar pa velika zamenjava ni. Zamenjava je po mojem mnenju veliko gibanje sodobnih družb. Vse se zamenjuje: kamen z betonom, beton z ometom, omet s plastiko, Benetke z Benetkami v Las Vegasu, Las Vegas s kopijami v španskih puščavah, Pariz z mnogo varnejšim Parizom poleg Pekinga, literatura z novinarstvom, novinarstvo z informacijami, informacije z lažnimi novicami, resničen svet z umetnim svetom, namenjenim turistom, morske marine z morskimi letovišči, gore s smučišči, podeželske poti z uradnimi pohodniškimi potmi, črke s številkami, boga z znanostjo, ljudi z roboti, robote z ljudmi, ki imajo robotske funkcije, človeštvo s postčloveštvom, človeško vrsto z nediferencirano človeško snovjo.
(Celoten intervju si lahko preberete v novi številki revije Demokracija.)
