Piše: G. B.
Zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022–2026 se zavzema za pravice prič in preiskovancev ter za jasna pravila pri izvajanju parlamentarnih preiskav. “Zato podpiramo novelo Zakona o parlamentarni preiskavi,” so zapisali na spletni strani.
Spomnimo: skupina državljanov, ki je bila v prejšnjem mandatu tarča nezakonitega vdiranja v zasebnost v okviru parlamentarne preiskave pri poslanki Tamari Vonta (Svoboda), je ustanovila Zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022–2026. Besedilo zavoda o tem, zakaj je potrebno iti na referendum in oddati glas, objavljamo v nadaljevanju:
Zakaj na referendum?
V nedeljo, 11. oktobra 2026, bomo na zakonodajnem referendumu odločali o uveljavitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi oziroma ZPPre-B. Zakon je Državni zbor sprejel 26. maja 2026, po vloženi referendumski zahtevi pa bodo o njegovi uveljavitvi odločali volivke in volivci.
Ime zakona je dolgo in pravniško. Bistvo razprave je precej bolj razumljivo.
Parlamentarna preiskava je eno od orodij, s katerimi Državni zbor raziskuje zadeve javnega pomena in ugotavlja politično odgovornost. Preiskovalna komisija lahko pridobiva dokumentacijo in druge podatke, zaslišuje priče in preiskovance ter na koncu sprejme poročilo.
Da lahko opravi svojo nalogo, mora imeti možnost preiskavo v razumnem času izvesti in zaključiti. Hkrati mora zakon določiti meje njenega delovanja ter pravno varstvo oseb, ki jih preiskava zadeva.
Prav razmerje med učinkovitostjo parlamentarne preiskave in pravnim varstvom posameznika je eno ključnih vprašanj tokratnega referenduma.
Novela ZPPre-B med drugim spreminja ureditev pravnih sredstev, povezanih s parlamentarno preiskavo.
Omejuje možnost, da preiskovanec izpodbija že sam akt o odreditvi parlamentarne preiskave pred Ustavnim sodiščem.
Če preiskovanec meni, da so mu bile pri izvajanju parlamentarne preiskave kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine, novela predvideva posebno sodno varstvo v upravnem sporu po vročitvi končnega poročila preiskovalne komisije. Tožbo je mogoče vložiti v osmih dneh od njegove vročitve.
Novela spreminja tudi nekatera pravila, povezana z določanjem članov oziroma namestnikov članov preiskovalne komisije za priče ali preiskovance ter z zahtevami za njihovo izločitev.
Zagovorniki takšne ureditve poudarjajo predvsem potrebo po tem, da pravna sredstva ne postanejo način blokiranja ali dolgotrajnega zavlačevanja parlamentarne preiskave.
Kritiki novele pa opozarjajo predvsem, da naknadno sodno varstvo po koncu preiskave pri nekaterih posegih v pravice ne more preprečiti posledic, ki so nastale že med samo preiskavo.
V razpravo o pravnih sredstvih in učinkovitosti parlamentarne preiskave je septembra 2026 poseglo tudi Ustavno sodišče.
Z delno odločbo z dne 10. septembra 2026 je razveljavilo četrti odstavek 1.a člena veljavnega Zakona o parlamentarni preiskavi.
Ta določba je pomenila, da Državni zbor po vložitvi zahteve za ustavnosodno presojo akta o odreditvi parlamentarne preiskave do odločitve Ustavnega sodišča ni mogel imenovati preiskovalne komisije.
Ustavno sodišče je presodilo, da takšno avtomatično zadržanje ni skladno z ustavno zahtevo po učinkovitosti parlamentarne preiskave.
Poudarilo je, da iz 93. člena Ustave izhaja zahteva, da se parlamentarna preiskava v razumnem roku uvede, vodi in zaključi. Postopek, vključno s pravnimi sredstvi za varstvo pravic posameznikov in drugih ustavnih vrednot, mora biti zato urejen tako, da parlamentarno preiskavo čim manj ovira ali zavlačuje.
To ne pomeni, da je Ustavno sodišče izključilo ustavnosodno presojo akta o odreditvi preiskave. Odločilo je o avtomatičnem zadržanju imenovanja komisije; o preostalem delu zahteve za oceno ustavnosti veljavnega zakona bo odločalo posebej.
Zavod za zaščito žrtev parlamentarne preiskave 2022–2026 podpira uveljavitev ZPPre-B.
Stališče Zavoda temelji predvsem na izkušnjah njegovih članov s parlamentarno preiskavo v obdobju 2022–2026 in na njihovem prepričanju, da morajo biti pristojnosti preiskovalnih komisij, procesna pravila in možnosti pravnega varstva jasneje določeni.
Zavod meni, da mora parlamentarna preiskava ostati učinkovito orodje parlamentarnega nadzora in ugotavljanja politične odgovornosti, pri njenem izvajanju pa morajo biti jasno določene tudi pravice prič, preiskovancev in drugih oseb, katerih podatke komisija pridobiva.
Referendumsko vprašanje se glasi:
»Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o parlamentarni preiskavi (ZPPre-B), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 26. maja 2026?«
Glasovanje bo potekalo v nedeljo, 11. oktobra 2026.
