Najstarejše slovensko mesto potrebuje svežino, preporod. Odpreti Ptuju vrata, da se začne turistično in gospodarsko razvijati v polnem zamahu, ob tem pa vrniti voljo in odločanje v roke občanom. To je vodilo in glavna točka programa županskega kandidata Rajka Fajta. Kulinarika, tradicija in kulturna dediščina je po Fajtovem mnenju priložnost, da na Ptuj privabijo številne turiste, tako domače kot tuje, predvsem pa Fajt vidi prihodnost občine v povezovanju. Okrepiti komunikacijo med občani in občinsko upravo ter se za skupno dobro povezovati tudi s sosednjimi občinami.
Gospod Fajt, že več kot 3 desetletja ste zaposleni v šolstvu, zadnjih 22 let kot ravnatelj ŠC Ptuj – Elektro in računalniške šole. Tudi v lokalno politiko ste vpeti že dolga leta, odločili pa ste se za korak dlje. Zakaj se podajate v boj za župana Ptuja?
Odgovor je preprost. Dolga leta sem aktiven ne le v politiki, temveč tudi v drugem družbenem dogajanju na Ptuju. Ni mi vseeno, v katero smer se razvija Ptuj in kako v procesih odločanja tretirajo nas, Ptujčane. To je glavno vodilo pri odločitvi, da se podajam v volilno tekmo za ptujskega župana.
Vaš program je precej bogat in razgiban. Velik poudarek dajete oživitvi mestnega jedra. Kaj natančneje si pod oživitvijo predstavljate? Je ta čas Ptuj na mrtvi točki?
Zagotovo zmorem več in bolje voditi investicijske projekte. Oživitev mestnega jedra je srce našega programa. Ta čas ima Ptuj s tržnico priprta vrata v mesto, ki ga ovirajo, da bi svobodno zadihal. In to želimo spremeniti. Čim prej. Želimo nadgraditi projekt #pridi v mesto s projektom #nakupuj v mestu, tako da bi se ljudje kot v trgovskih centrih srečevali tudi ob nakupovanju v mestu.
Ptuj je med Slovenci priljubljena turistična destinacija – večino prenočitev v kraju ustvarijo prav domači turisti. Se vam zdi, da bi bilo treba najstarejše slovensko mesto bolj približati tudi tuji javnosti? Za izlete iz Avstrije, Hrvaške in Madžarske ima Ptuj precej dobro lokacijo.
Turizem je velika gospodarska priložnost za Ptuj in na tem področju imamo še velike potenciale, ki so ostali neizkoriščeni. Zlasti na trženjskem delu. Kot župan najstarejšega mesta bi si prizadeval, da v svojo sredo privabimo turiste, ki znajo ceniti tradicijo in kulturno dediščino ter pri tem slediti odgovorno zelenim standardom. Kaže se sicer že pozitiven trend tujih turistov v Ptujskih termah, vendar pa moramo tudi sami kot mesto narediti promocijo v krajih blizu slovenske meje.
Ali lahko poleg zgodovinskih znamenitosti Ptuj turistom ponudi tudi kakšne druge zanimivosti, ki bi jih privabljale, da bi v njem tudi prenočili?
Predvsem je treba izpostaviti naša dobra vina in kulinariko, ki jih podrobneje predstavimo vsako leto tudi v okviru Dobrot slovenskih kmetij. Tudi okolica Ptujskega jezera je priložnost za aktivno preživljanje dopusta, pri čemer pa moramo postoriti še marsikaj, predvsem omogočiti raznovrstne športne aktivnosti tako na vodi kot na kopnem. Prav tako se moramo povezati tudi s sosednjimi občinami in skupno razvijati turistično območje.
Pogoj za razvoj turizma je med drugim sodobna prometna infrastruktura, povezanost in dostopnost kraja. Menite, da je Ptuj dovolj dostopen in povezan s preostalim delom Slovenije? Kaj pa dostopnost iz sosednjih držav?
V SDS smo bili močan konstruktiven partner pri razvoju prometne infrastrukture že v preteklih obdobjih. Žal je ta proces prepočasen. Želim si hitrejši razvoj tudi na tem področju. Pospešen in strateški pristop nam bo olajšal dnevne migracije in umaknil tranzit iz mesta. To je moj cilj.
V programu ste omenili posodobitev občinske prometne infrastrukture. Kje natančneje vidite največ težav?
Zagotoviti moramo varne šolske poti, ki jih bodo seveda uporabljali tudi starejši za sprehode in rekreacijo. Odpraviti moramo številne nevarne točke, ki jih je natančno popisal svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Številne mestne ulice so potrebne preplastitve, da ne bodo več videti kot petdeset odtenkov sive. Tu je seveda še zgraditev južne obvoznice Spuhlja.
Severovzhodni del Slovenije se srečuje z odlivom prebivalstva, predvsem mladih, v Avstrijo. Je mogoče na občinski ravni kaj storiti, da se preseljevanje mladih zajezi?
Naloga občine je, da zagotovi dostopna stanovanja, ustvarja pogoje za delovna mesta in odprto okolje za mlade družine – ničesar od tega do sedaj nismo uredili. Zdaj je prav na nas, da mladim pokažemo z dejanji, koliko nam pomenijo. Pritegniti je treba investitorje, gospodarstvenike, da bodo iskali priložnost za svoj razvoj na Ptuju. Kako? Veliko se je treba pogovarjati na vseh nivojih in iskati priložnosti…
Kot ravnatelj in učitelj ste v neposrednem stiku z mladimi. Kako mladi Ptujčani dojemajo svojo prihodnost v kraju? Ali na Ptuju vidijo potencial za ustvarjanje kakovosti življenja in dobre zaposlitve?
Žal so se v zadnjih letih mladi večinoma pritoževali, da nimajo možnosti za delo, pogojev za ustvarjanje družine, da ni družabnega dogajanja. Zato so se v veliki meri tudi izseljevali v večje kraje ali tujino, velikokrat pa so na primer začeli graditi hiše v sosednjih občinah zaradi nižjega komunalnega prispevka in nižje cene vrtcev. Tudi ta trend je treba obrniti. V stranki smo si vedno prizadevali za nižji komunalni prispevek za mlade družine. Ena prvih nalog je tudi temeljita preverba cen vrtcev, o katerih smo v preteklem mandatu veliko razpravljali, vendar rezultata ni bilo. Verjetno pa na tem področju ne bo šlo drugače, kot da občina zagotovi več sredstev za to področje, saj s višjimi plačili absolutno ne smemo obremenjevati staršev otrok.
V programu ste opredelili podporo mladim, da bi laže prišli do stanovanj in izobrazbe. Je stanovanjska problematika mladih na Ptuju žgoča? Kaj lahko na tem področju storite?
Letos bodo na Ptuju po približno 15 letih zgrajena nova stanovanja, vendar pa je vprašljivo, ali bo njihova cena primerna za mlade družine, ki se pred nakupom stanovanja srečujejo tudi s problemom zaposlitve. Zato bi bilo treba zgraditi neprofitna stanovanja, ki bi bila dostopna mladim.
Celoten intervju preberite v reviji Demokracija!
Jon Petek
