Predsednik vlade Janez Janša je bil danes uvodni govorec na tretjem Vrhu spretnosti z naslovom Strategija spretnosti za svet v okrevanju, ki ga organizira Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) in letos poteka virtualno, gosti pa ga Slovenija. Predsednik vlade je zbrane nagovoril prek video nagovora.
Poleg predsednika vlade je uvodoma spregovoril tudi namestnik generalnega sekretarja OECD Ulrik Vestergaard Knudsen, na dogodku pa so sodelovali tudi ministrica za izobraževanje Simona Kustec, minister za delo Janez Cigler Kralj, minister za zdravje Tomaž Gantar in minister za javno upravo Boštjan Koritnik.
Namen letošnjega Vrha spretnosti je spodbuditi globalno razpravo o tem, kako lahko politike in prakse s celostnim pristopom in sodelovanjem vseh akterjev pripomorejo k spodbujanju kulture in razvoju sistemov vseživljenjskega učenja. Letošnji Vrh spretnosti se posebej usmerja v okrevanje in odpornost posameznikov in sistemov v luči epidemije koronavirusne bolezni.
Predsednik vlade je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da je epidemija COVID-19 razjasnila prednosti in pasti digitalnega gospodarstva. “Iz teh težkih časov se moramo nekaj naučiti in delovati temu primern,” je dejal premier in dodal, da novo mednarodno okolje po COVID-u zahteva pragmatičen premik v načinu razmišljanja in delovanja na področju ekonomije in gospodarstva. Po njegovem mnenju moramo najprej omogočiti gospodarsko okrevanje in zagotoviti prilagodljivo infrastrukturo. “Spretnosti so v središču dolgoročnega gospodarskega okrevanja in konkurenčnosti tako Slovenije kot Evropske unije in držav OECD,” je povedal predsednik vlade, s čimer je poudaril, da so prav spretnosti ključne za dolgoročno gospodarsko okrevanje, graditi pa moramo na spretnostih z vseh področij.
Po njegovem mnenju smo tik pred četrto industrijsko revolucijo. “Če želimo biti uspešni, potrebujeta naša delovna sila in gospodarstvo specifične t. i. mehke in trde spretnosti povezane z digitalizacijo in inovativnostjo. Za uspeh niso potrebni samo ljudje z znanjem s področja programske in strojne opreme, temveč tudi ljudje z znanjem o umetni inteligenci, robotiki in nanotehnologiji,” je povedal predsednik vlade. Po njegovem mnenju prav tako potrebujemo ljudi z novimi upravljalskimi sposobnostmi, delovnih mest, ki temeljijo na komunikacijskih veščinah, družbenem zaznavanju, prepričevanju in pogajanjih, pa ni mogoče nadomestiti z roboti. “Če želimo biti uspešni, izkoristiti svoj potencial in se spopasti z izzivi, ki so pred nami, moramo gojiti obe vrsti spretnosti, tako mehke kot trde. Vsebine novih učnih načrtov, morajo znati odgovoriti na zahteve novega okolja, v katerem smo,” je bil jasen predsednik vlade Janez Janša.
Ob tem je izpostavil, da so številne študije OECD pokazale, da študentom primanjkuje matematičnih spretnosti, bralnega razumevanja, aktivnega poslušanja, pisanja, spretnosti presojanja in sprejemanja odločitev, sistemskega analiziranja in vrednotenja ter reševanja zapletenih problemov. Navedenim spretnostim bi morali po njegovem mnenju v šolah nameniti posebno pozornost. Prav tako bi v učne načrte morali vključiti poučevanje računovodstva, poslovnega upravljanja in vodenja projektov. Predsednik vlade je v nadaljevanju svojega uvodnega nagovora poudaril, da ne vemo, kaj prinaša prihodnost, “vemo pa, da bosta digitalizacija in umetna inteligenca njen bistveni sestavni del.” “Sodobnih delovnih mest, za katerimi je danes največ povpraševanja, pred desetimi leti ni bilo. Da bodo posamezniki v prihodnosti uspešni in konkurenčni, jih moramo opremiti z neobičajnimi interdisciplinarnimi spretnostmi, ki pokrivajo široko paleto znanj,” je dejal predsednik vlade. Kar po njegovem mnenju velja za posameznike, velja tudi za države: “Tisti, ki bodo prilagodljivi, fleksibilni, kreativni, radovedni in bodo znali razmišljati izven okvirjev, bodo zmagovalci. Spretnosti raziskovanja neznanega so bogastvo in so bistvene za prihodnjo gospodarsko in politično blaginjo.”
V zaključku svojega uvodnega nagovora je predsednik vlade Janez Janša poudaril, da je to politika s katero vodi Slovenijo in naredili bomo vse, da bo temu sledila tudi Evropska unija in države OECD. “Evropski proračun in načrt za okrevanje sta zasnovana tako, da nam pri tem pomagata. Na voljo je dovolj sredstev za ustvarjanje nujnih investicij, za ustvarjanje gospodarstva prihodnosti in za oskrbo posameznikov s spretnostmi za to prihodnost.”
Dogodka na Brdu pri Kranju so se osebno ali virtualno udeležili tudi državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc, podpredsednik Evropske komisije za spodbujanje evropskega načina življenja Margaritis Schinas, evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit, evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade Mariya Gabriel ter vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Zoran Stančič.
