Piše: Vida Kocjan
V nedeljo, 11. maja, bo šlo zares. Na voliščih bomo vladajoči koaliciji (Gibanje Svoboda, SD in Levica) jasno in glasno sporočili, da smo proti privilegijem in proti njihovi aroganci, da si ne pustimo vzeti besede, moči odločanja in demokracije.
Morda se bere in sliši trdo, vendar je to zelo nazoren približek temu, kar koalicija počenja ob zakonu o astronomskih privilegiranih pokojninah za izbrane posameznike. Pošiljajo nas v naravo, naj raje, kot da bi šli na volišča, beremo knjigo. Podcenjujoče, nesramno in arogantno, kot to pritiče Robertu Golobu in Asti Vrečko, predsedniku vlade in ministrici za kulturo, sicer pa voditeljici Levice. V SD so bolj molčeči, vendar je očitno, da se s prvima dvema strinjajo, saj bi drugače povzdignili svoj glas. Pa tega ne storijo, očitno v strahu za svoje stolčke.
11. maj – gre za pravičnost
V nedeljo, 11. maja, bomo odločali na pomembnem zakonodajnem referendumu, saj gre za zakon, ki uvaja neupravičene privilegije za ozko skupino ljudi. Hkrati večina upokojencev v Sloveniji komaj shaja iz meseca v mesec. Gre torej za pomemben in prelomen referendum proti privilegijem, saj bo od njega odvisna naša prihodnost. Odločali bomo torej o zakonu, ki ga je sprejela vlada, in pokazali, da ne želimo astronomskih pokojninskih privilegijev peščice izbranih kulturnikov. Odločal bo vsak glas. Ankete javnega mnenja tudi kažejo, da se večina državljanov z zakonom in s privilegiranimi pokojninami brez vplačanih ustreznih prispevkov ne strinja. Zato so v Svobodi in Levici ubrali pot pozivanja državljanov k bojkotu referenduma. Ustrašili so se ljudstva.
Novega zakona o privilegiranih pokojninah ne podpirajo niti številni umetniki. Med njimi je Herman Gvardjančič, slikar in Prešernov nagrajenec. To je umetnik, ki bi lahko bil med tistimi, ki bi iz novega zakona potegnili korist. Vendar to zavrača, opozarja na pravičnost. Slednja pomeni, da umetnost ni enkratni dogodek. Ker ni prav, da nekdo dobi poseben status zaradi ene razstave, ene nagrade, medtem ko drugi – v zdravstvu, šolstvu, negi, proizvodnji – leta in leta garajo brez posebnih priznanj in dodatkov. Zato bo v nedeljo glasoval proti.
Da bo v nedeljo glas proti pomenil obrambo slovenske kulture, pravi tudi dr. Ignacija Fridl Jarc, nekdanja državna sekretarka na ministrstvu za kulturo.
Vladne stranke pozivajo k bojkotu
Vladne stranke pozivajo k bojkotiranju referenduma o zakonu, ki so ga same predlagale in trikrat potrdile v parlamentu. »To je nevaren precedens, ki si ga v demokratični družbi ne smemo dovoliti,« pa opozarja Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke. Da pozivi k bojkotu referenduma kot najbolj neposrednega demokratičnega izražanja volje državljanov predstavljajo napačen zgled, ki slabi demokratično kulturo, sta si enotna tudi pravnika s Pravne fakultete v Ljubljani dr. Miro Cerar, nekdanji predsednik vlade, in ustavni pravnik Igor Kaučič. Opozarjata, da so pozivi lahko tudi past za koalicijo. Kaučič je dejal, da so volitve in referendum oblike neposrednega odločanja, za katere si želimo, da se jih udeleži čim večje število ljudi, ter da pravno gledano pozivi k bojkotu referenduma sicer niso prepovedani oziroma sporni, vendar pa bi v referendumski kampanji morali slišati argumente za zakon in proti njemu, ne pa pozivov k bojkotu, pri čemer je izpostavil tudi dejstvo, da je udeležba na referendumih v Sloveniji slaba. Bojkot se mu ne zdi primeren in moder. Vladno stran je opozoril tudi na to, da se jim lahko pozivi po bojkotu maščujejo, saj ni pomembno, koliko volivcev pride na referendum, ampak koliko jih bo proti. Če bi velika večina ljudi glasovala proti referendumu kljub nizki udeležbi, bi to bilo slabo za vladno stran. Pri tem je izpostavil, da sploh ne ve, ali se vladajoči tega zavedajo. Zdi se, kot da bi jih rad Kaučič opozoril, da si s tem kopljejo jamo.
Še ostrejši je bil nekdanji predsednik vlade Miro Cerar: »Če stranke, ki vodijo državo, pozivajo k bojkotu referenduma kot najbolj neposrednega demokratičnega izražanja volje državljanov, je to napačen zgled, ki slabi demokratično kulturo. Predstavniki oblasti morajo biti nosilci te kulture in ljudi predvsem pozivati, naj se udeležujejo političnih dogodkov, še posebej volitev in referendumov.«
Burni odzivi državljanov
Referendum bo o zakonu, ki uvaja dodatek k pokojnini za umetnike z izjemnimi dosežki. Gre za zakon, na katerega se državljani burno odzivajo, saj odpira temeljno vprašanje o pravičnosti pokojninskega sistema in enakosti pred zakonom. Osrednje sporočilo nasprotnikov zakona, teh je bistveno več kot zagovornikov, je jasno – gre za pravičnost in enakost vseh državljanov.
Kaj so si omislili pri Golobu?
Zakon je po javni razpravi in usklajevanju s pristojnimi ministrstvi sprejel Državni zbor RS, in sicer 30. januarja 2025, izglasovali pa so ga na decembrski seji, nato pa je prestal tudi zakonodajni veto Državnega sveta RS. Stranka SDS je nato 6. februarja vložila pobudo za referendum, ki bo potekal 11. maja 2025.
Po novem zakonu bodo poleg prejemnikov Prešernove nagrade za življenjsko delo do pokojninskega dodatka upravičeni tudi upokojeni prejemniki nagrade Prešernovega sklada in državnih odlikovanj, če so prejeli še pomembnejšo nagrado. Tem bo pripadal 50-odstotni dodatek, pri čemer bo višina dodatka temeljila na razliki do najvišje pokojninske osnove (3.098 evrov mesečno). Dodatek bo izplačan iz državnega proračuna. Ministrstvo ocenjuje, da bodo do dodatka povprečno upravičene štiri osebe letno, kar naj bi državo stalo okoli 61.572 evrov. Vendar pa so se te ocene ministrstva za kulturo zelo hitro izkazale za zavajanje. Na seji državnega zbora jih je razkril kar predsednik vlade Robert Golob. Na podlagi njegovih izjav in pojasnil so v poslanski skupini SDS izračunali, da bo dodatek prejelo od sto do dvesto oseb letno, kar bi državljane stalo od 1,5 do 3 milijone evrov.
Ob tem spomnimo, da imamo v Sloveniji primerljiv zakon za vrhunske športnike, ki obstaja že od leta 2017. Ti so deležni 70- ali 100-odstotnega dodatka, odvisno od števila in vrste osvojenih medalj. Do danes so ga priznali 110 upravičencem. Pri tem je pomembno spomniti, da v zdajšnjem primeru ne gre za vprašanje »elitne kulture«, ampak za ljudi, kot je na primer Maja Smrekar. To si je javnost zapomnila po dojenju psa. Za hranjenje pasje mladičke in izjavi o tradicionalni družini kot problematični utvari je prejela nagrado Prešernovega sklada, kakor je zdaj na družbenem omrežju X spomnil novinar, pesnik in urednik Igor Pirkovič. Po novem zakonu bi bila upravičena do privilegirane pokojnine do konca življenja.
Peter Jančič, novinar in urednik: »Privilegijem ostro nasprotujem, podobno sem bil tudi proti Vilfanovemu zakonu, ki skupni denar tudi širokosrčno deli vsem mogočim in ne le zmagovalcem olimpijskih iger in svetovnih prvenstev, in to na način, kot ga ne pozna nobena država EU.«
Dr. Janez Juhant o pozivih vladajočih k bojkotu referenduma: »Popolnoma se strinjam z izjavo predsednika SDS, da moramo to storiti skladno z ljudsko voljo, to je demokracija. Če pa ljudi odvračamo od demokracije, potem smo totalitarna država in marsikaj kaže na to, da dejansko smo taka država.«
Proti privilegiranim pokojninam tudi ugleden umetnik in nekdanja državna sekretarka
Herman Gvardjančič, priznani slikar in Prešernov nagrajenec, zakonu odločno nasprotuje: »Pravičnost pomeni, da umetnost ni enkratni dogodek. Ni pravično, da bi nekdo dobil poseben status na podlagi ene nagrade, medtem ko drugi v ključnih sektorjih, kot so zdravstvo, šolstvo in proizvodnja, leta in leta garajo brez posebnih priznanj in dodatkov. To ni boj proti kulturi, temveč boj za pravičnost. Nagrade bi morale ostati čast, ne pa dosmrtni privilegij.«
Dr. Ignacija Fridl Jarc, filozofinja, kritičarka in političarka ter predsednica Kulturnega foruma SDS: »Ministrica laže vsaj za 30-kratnik dejanskih stroškov. V razpravi smo opozarjali na pomanjkljivosti zakona in zlasti na problematičen seznam nagrad v prilogi. Meni osebno se zdi ta priloga pravi škandal. Taka spodbuda je spodbuda za smrt, ne pa za razcvet slovenske kulture.«
Referendumsko vprašanje
Vprašanje na nedeljskem referenduma je: »Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?«
SDS poziva h glasovanju »Proti«.
