Piše: Aleksander Rant
Če ste mislili, da bo »briljantni« znanstvenik in gospodarstvenik Robert Golob v trenutku rešil slovenski narod vseh tegob draginje, ste se motili. Vaš materialni status je našemu predsedniku vlade in njegovi koaliciji drugotnega pomena. Vladajočih ne zanimajo vaše prazne denarnice ali, da morate skoraj šestino plače (če imate minimalno plačo) dati za poln rezervoar bencina. Ne zanima jih dejstvo, da se je, ker niso sprejeli nikakršnih ukrepov, podražila hrana. Naša vlada se obnaša kot Marija Antoaneta, češ, če nimate za kruh, pa jejte potico (kolače, op. p.).
Ljudje, ki so volili Goloba, so bili prepričani, da bo zavela svoboda. Tudi tu so se motili. Zavela bo diktatura, takšna, kjer boste ob 12.000 evrov, če boste slučajno protestirali proti vladi in shoda ne boste prijavili. Prav tako boste ob 4000 evrov, če boste odklonili obvezno cepljenje. Te »svobodne« rešitve prinaša vladna novela zakona o nalezljivih boleznih. In ironija? Ta zakon je pripravila civilna družba, ki je dve leti kršila vse predpise, ni prijavljala shodov in je ogrožala javno zdravje. Ti isti, ki ste jih anticepilci podprli, ker vam bodo dali svobodo, vas bodo zdaj z zakonom prisilili v cepljenje.
In sedaj k naslovu kolumne. Ena in edina prioriteta te vlade, poleg največje kadrovske čistke v zgodovini, je bitka za RTV. V stilu filma Bitka na Neretvi, je Robert Golob ukazal, da mora »RTV nočas pasti« (RTV mora biti nocoj zavzeta, op. p.). Nova oblast dela vse v svoji moči, da bi našo javno hišo pripeljala nazaj v roke ljubeče matere Partije. Za dosego svojega cilja so aktivirali svoje aktiviste na RTV, ki sami sebi pravijo novinarji. Ti sedaj jadikujejo, kako jim je hudo, kako jih vodstvo šikanira, kako se dogaja razgradnja vsem nam ljube RTV. Seveda gre za laži.
Ena od največjih in ogabnih laži je, da vodstvo RTV ustvarja toksično delovno vzdušje. Sedaj pa k dejstvom. Vodstvo javne hiše ni nikoli žalilo nikogar od zaposlenih. Nikoli ni od njih zahtevalo česa, kar bi bilo zunaj popisanih pogodb. Nikoli ni izpostavljalo posameznikov in posameznic javni kritiki in nikoli ni obrekovalo uslužbencev. Na drugi strani pa smo imeli Marcela Štefančiča, ki je javno dejal, da je njih več in onih drugih malo in da je treba z njimi obračunati. Imeli smo predstavnike stavkajočih, ki so novinarje, avtorje oddaje Panorama, označevali za izdajalce. Imeli smo Evgenijo Carl, ki je mlajše, še ne povsem pokvarjene sodelavce, označevala za smrkavce in povzpetneže. Šikaniranje levičarskih aktivistov na RTV je šlo celo tako daleč, da so nekateri grozili družini novinarja Krevsa, ker si je drznil voditi Dnevnik na dan, ko ga nobeden od stavkajočih ni hotel. Kdo torej ustvarja toksično delovno okolje?
Tretja in največja laž pa je, da želi politika depolitizirati RTV. Oksimoron brez primere. RTV je najbolj depolitizirana v zgodovini. Direktor je Andrej Grah Whatmough. Na RTV ga je nastavil Miro Cerar. Daleč od desnice torej. Predsednik programskega sveta je Peter Gregorčič, ki ni bil nikoli v nobeni stranki. Nadzorni svet vodi znanstvenik in profesor Borut Rončević. Želja vladajoče politike po »depolitizaciji« RTV je torej še ena laž. Resnica? RTV pripeljati nazaj tja, kamor spada. V nežne roke matere Partije, da bo resnica spet samo »naša«. Da bo, ko je na oblasti desnica, vsega kriva vlada, in ko bo na oblasti levica, opozicija. Da bo spet največje zlo Janez Janša in največja dobrota Robert Golob. Da bodo informacije prikrojene tako, da ne boste vedeli, ko vam bodo vzeli denar z davki, hišo z izvršbo in službo z odlokom. Da boste na jasi v gozdu brez vsega rekli: Še en lep dan v svobodi, lahko bi bilo tudi slabše!
