19 C
Ljubljana
sreda, 22 maja, 2024

Prikrita sporočila predsednice RS Nataše Pirc Musar: veliko besed glede pokopa zaslužnega papeža Benedikta XVI., na maši za domovino pred dvema tednoma pa je sploh ni bilo?

Piše: Gašper Blažič

V četrtek, 22. decembra 2022, torej pred dvema tednoma, je kot nova predsednica RS prisegla Nataša Pirc Musar, ki je ob tej priložnosti dan kasneje s primopredajo tudi simbolno prevzela oblast iz rok svojega predhodnika Boruta Pahorja.

Isti večer, ko je Pirc Musarjeva izrekla prisego v državnem zboru na slavnostni seji, je bila ob 18.30 tudi maša za domovino v ljubljanski stolnici. Ki pa se je ni udeležila. Zanimivo je sicer, da mediji o tem, ali je bila Pirc Musarjeva prisotna na maši ali ne, niso poročali. STA je o dogodku med drugim poročala: »Nadškof /Stanislav Zore/ se je v maši za domovino zahvalil tudi odhajajočemu predsedniku države Borutu Pahorju, novi predsednici Nataši Pirc Musar pa zaželel, da bo predsednica vseh, tudi kristjanov.« Iz tega stavka, ki so ga povzeli mnogi mediji, bi marsikdo sklepal, da je bila Pirc Musarjeva navzoča. Pa ni bila.

Je pa to razvidno iz uvoda v nagovoru ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, ki je omenil Boruta Pahorja kot predsednika RS (kar je prenehal biti naslednji dan, namreč 23. decembra 2022), Pirc Musarjeve pa ne. Ni znano, ali se je opravičila za svojo odsotnost, zagotovo pa je bila na mašo za domovino povabljena. Nadškof Zore je sicer dejal, kot navaja spletna stran SŠK: »Ob tem se želimo posebej zahvaliti gospodu predsedniku republike Borutu Pahorju, ki si je v svojem predsedovanju iskreno prizadeval, da bi Slovenija postajala takšna. Gospod predsednik, zahvaljujem se vam za pokončnost, s katero ste bili predsednik vseh Slovencev. Službo predsednika republike sta postavili na primerno visoko raven. Obenem pa novi predsednici želim Božjega blagoslova pri opravljanju predsedniške službe z željo, da bo predsednica vseh – tudi kristjanov.«

Ob tem naj tudi spomnimo, da se je Pahor, če je le mogel, vedno udeleževal maše za domovino, čeprav se sam ne smatra za katoličana. Zadnja leta je redno obiskoval tudi srečanja mladih katoličanov v Stični. S tem je kazal, da vernih ne izključuje iz družbe.

Pragmatizem tudi na področju vere?

Težko pa je reči, ali bo tudi Pirc Musarjeva ubrala isti pristop. Že nekaj mesecev pred predsedniškimi volitvami je tednik Družina opozoril na njene izjave za Žurnal24, češ da je bila birmanska botra svojim nečakom, sama pa ni verna. No, tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je nedavno javno citirala Sveto pismo (»Bog je ljubezen.«), pa se tudi sama ne smatra za verno. Kar v državi z versko svobodo ni nič narobe in nič škandalozno.

Pravi lakmusov papir za to, kako je verska svoboda pri nas res v praksi zagotovljena, pa je, verjeli ali ne, obnašanje trgovskih verig. Na naši spletni strani smo že opozorili na prakso, kako so denimo Spar, Mercator in Lidl voščili božič v naših sosednjih državah, medtem ko so pri nas ostali zgolj pri »praznikih« in se celo izgovarjali na versko nevtralnost. No, pravzaprav gre tu bolj za prilagajanje nekim trendom, povezanih s politiko, saj je jasno, da se resni deležniki v gospodarstvu nočejo zameriti aktualni vladi (tudi glede na to, kako nekateri provladni mediji nabadajo podjetnike) – tudi zato denimo grozijo vsem potencialnim oglaševalcem, ki bi si upali oglaševati v Demokraciji in tovrstne pritiske izvajajo tudi preko politične zlorabe preiskovalne komisije.

Dr. Stane Granda je zelo kritičen glede odnosa nove predsednice do katoličanov. (foto: Polona Avanzo)

Je pa odsotnost predsednice pri maši za domovino že komentiral publicist in zgodovinar Stane Granda v najnovejši številki Družine. Takole je zapisal: »Ob nedavni maši za domovino v ljubljanski stolnici je v oči bodla praznina stola dame, ki želi biti predsednica vseh Slovencev. Povedano po pravici je glede na njeno samorazglašanje za ateistko ni nihče pogrešal, toda potem ne more pričakovati, da bi jo katoličani sprejemali naklonjeno. Ne spoštuje jih. Nima se pravice čuditi, če jo bodo ljudje glede na njenega predhodnika negativno ocenjevali. Bolj se bomo oddaljevali od dneva, ko ji je predal oblast, svetlejša bo njegova podoba.«

Je morda zamenjala sedanjega in nekdanjega papeža?

A vrnimo se k Pirc Musarjevi. Slednja se je danes kot uradna predstavnica naše države v spremstvu moža Aleša Musarja udeležila pogrebne slovesnosti upokojenega papeža Benedikta XVI. Pogreb uradno ni bil državniški, je pa več držav poslalo svoje predstavnike, prevladovale so predvsem »kronane glave«. V sporočilu za javnost je Pirc Musarjeva zapisala, da »Slovenija ceni predanost Benedikta XVI. pri spodbujanju dostojanstva do sočloveka, solidarnosti in sočutja do revnih in ranljivih« – karkoli naj bi te fraze že pomenilo. Kot je še zapisala, jo je pred slovesnostjo sprejel papež Frančišek, ki je na kratko sprejel vse tam prisotne državnike.

Predsednica republike je po pogrebnih slovesnostih dejala: »Joseph Ratzinger je kot Nemec postal papež rimskokatoliške cerkve 60 let po koncu druge svetovne vojne. Bil je Evropejec, ki je odraščal v času vojne in je svoje papeško poslanstvo namenjal ohranjanju miru in nenasilja. Slovenija ceni predanost Benedikta XVI. pri spodbujanju dostojanstva do sočloveka, solidarnosti in sočutja do revnih in ranljivih, vključno z migranti in priseljenci, ki potrebujejo zaščito. Njegova sporočila o pomoči razseljenim ljudem in beguncem so toliko pomembnejša danes, ko smo spet priča vojni v Evropi in je toliko ljudi moralo zapustiti svoje domove.« Predsednica Pirc Musar je izpostavila še, da je svet s smrtjo Benedikta XVI. izgubil misleca in vplivnega teologa, ki je bil predan dialogu različno mislečih in različnih verstev ter kultur. Papež Benedikt XVI. je kot nekdanji nadškof v Münchnu in Freisingu gojil naklonjenost do Slovenije in do slovenske katoliške cerkve. V njegovem času so bile namreč ustanovljene tri nove škofije, je še zapisano v sporočilu za javnost.

Zanimivo, a po svoje tudi pričakovano je sicer, da je Pirc Musarjeva jedro sporočila namenila migrantskemu vprašanju. A morda se je nekoliko zmotila, saj ta vprašanja bolj kot predhodnik poudarja sedanji papež Frančišek, ki o migracijah sicer govori precej na splošno, zaradi aktualnega vdiranja ilegalnih migrantov pa to povzroča tudi nesporazume med samimi katoličani. Po drugi strani pa denimo begunci iz Ukrajine v našo državo prihajajo povsem legalno. V obdobju 2005-2013, ko je papež Benedikt XVI. vodil vesoljno Cerkev, je bilo migrantsko vprašanje manj izpostavljeno kot sedaj, ne glede na to pa si je Benedikt XVI. – v nasprotju s splošnim prepričanjem nasprotnikov Cerkve, češ da gre za inkvizitorja ter konservativnega panzerkardinala – izpostavljal prizadevanja za ekumenski ter medverski dialog. V teh prizadevanjih je nadgrajeval prizadevanja svojega predhodnika sv. Janeza Pavla II. Prizadeval pa si je za humanizem, vendar ne za takšnega, ki bi izključeval Boga. Več o tem TUKAJ in TUKAJ.

V Vatikanu tako, doma pa…

Ob tem pa velja spomniti tudi, da se je s papežem Frančiškom nedavno sestal tudi premier Robert Golob. A naše dosedanje izkušnje kažejo, da se je vedno, ko so se vrhovni predstavniki slovenske tranzicijske levice hodili kazat v Vatikan, položaj katoličanov poslabševal. Na to opozarja tudi že Stane Granda v omenjenem komentarju v Družini: »Ko sta bila tam Türk in Bratuškova, je postalo sramotenje in poniževanje katoličanov predmet dnevne politike. Od Goloba, ki je sicer Primorec in kot tak po svoji naravi veliko bolj strpen, tega ni pričakovati. Zavedati pa se moramo, da se rad sklicuje na svoje solkanstvo, kjer najvplivnejši ljudje niso sloveli samo po oviranju obiskovanja Svete Gore, ampak tudi po metanju velikega antifašista msgr. /Franca/ Močnika /nekdanjega apostolskega administratorja slovenskega dela goriške nadškofije po drugi svetovni vojni, op. G. B./ preko meje.«

Šele na dolgi rok se bo izkazalo, kako resno so mišljena sporočila predsednice republike, ki na prvi pogled izražajo naklonjenost pokojnemu papežu. Njen »prazen stol« v ljubljanski stolnici pa ne napoveduje nič dobrega in nas spominja na čas, ko je nekdanji predsednik Danilo Türk v času svojega vodenja države poskrbel za precej škandalov, povezanih z izključevalnostjo do določenih kategorij državljank in državljanov Slovenije.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine