Piše: C. R.
Predsednik vlade Janez Janša se je danes udeležil Tripartitnega socialnega vrha v virtualni obliki. Tema vrha je bila “Preoblikovanje evropskega okrevanja v dolgoročno trajnostno rast, ki bo podpirala nova in boljša delovna mesta.”
Tripartitnega socialnega vrha, ki ga dan pred oktobrskim Evropskim svetom tradicionalno organizirata predsednik Evropskega sveta Charles Michel in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, se udeležijo voditelj predsedujoče države – tokrat je na vrhu sodeloval slovenski predsednik vlade Janez Janša – in predstavniki evropskih združenj sindikatov in delodajalcev.
Sodelujoči so razpravljali o tem, kako doseči uspešno, trajno in socialno pravično okrevanje ter zagotoviti vlogo socialnih partnerjev v nacionalnih načrtih za okrevanje in odpornost, pa tudi o tem, kako uspešno izpeljati podnebni in digitalni prehod ter hkrati ohraniti blaginjo, konkurenčnost in socialno pravičnost? Sogovorniki so iskali rešitve tudi na področju tega, kako zagotoviti trajnostno delo (vključno s spretnostmi, politiko trga dela, sistemi socialne varnosti).
Predsednik vlade Janez Janša je v uvodnem delu pozdravil Tripartitni vrh, ki se dogaja in je sklican v pomembnem času. “Ta sklic potrjuje dejansko naravnanost Evrope, da je socialni dialog ena od temeljnih vrednot Evropske unije in držav članic. V kontekstu zaveze o krepitvi socialne dimenzije EU, slovensko predsedstvo še posebej izpostavlja pomen Evropskega stebra socialnih pravic in tudi njegovega izvajanja kot temeljnega elementa okrevanja po pandemiji. Veseli me, da imamo vse to v fokusu,” je dejal predsednik vlade.
“Slovenija je nastopila svoj semester vodenja Svetu Evropske unije v času soočanja s pandemijo, ki na žalost še traja v nekaterih članicah EU, hkrati pa smo tudi že sredi okrevanja. Napovedi gospodarske rasti za celotno Evropsko unijo oziroma evro-območje so optimistične in vsi upamo, da ta hitra rast cen energije, ki se na žalost vedno prelije potem v višje cene transporta ali logistike, mnogih proizvodov, tudi hrane, teh napovedi ne bodo bistveno ogrozile,” je dejal predsednik vlade.
“Slogan našega semestra je “Skupaj. Odporna. Evropa.”, kar pomeni, da se vsi skupaj trudimo, da je to okrevanje hkrati tudi priprava na večjo odpornost v primeru podobnih preizkušenj,” je dejal predsednik vlade. Dodal je, da je kriza, ki jo je povzročila pandemija, je na več področjih razkrila ranljivost naših družb in evropskega načina življenja. “Mislim, da smo v veliki meri dobro reagirali, da najranljivejše skupine v naših družbah niso bile prekomerno prizadete v času spopada s pandemijo in to imamo pred očmi tudi v času naporov za okrevanje,” je dejal predsednik vlade.
“Zelo pomembno je, da je čas okrevanja tudi čas digitalnega in zelenega prehoda. Tu se soočamo z večplastnimi izzivi. V kolikor bomo sposobni na vse te izzive najti tudi dovolj kompleksne odgovore, potem tudi čas okrevanja ne bo le čas okrevanja in povratek v stanje pred epidemijo, ampak tudi izkoriščen čas za vse tisto, kar smo tako ali tako imeli načrtovano v tem obdobju, tudi če ne bi bilo epidemije,” je dejal predsednik vlade. Ocenil je, da je “naš skupni cilj, da bo EU po tem obdobju še močnejša, še bolj odporna, bolj pripravljena na izzive.” “Pomembno je tudi, da je zeleni prehod izpeljan na pravi način, saj hkrati to predstavlja tudi bolj odporno EU, manj odvisno od energetskih virov, ki jih moramo uvažati. Ta zavest v času dviganja cen energentov pomaga naravnavati našo barko v pravo smer,” je dejal premier Janez Janša.
“Seveda je čas okrevanja tudi čas, ko skušamo Evropo narediti bolj konkurenčno,” je nadaljeval predsednik vlade in spomnil na razpravo in ugotovitve na Evropskem socialnem vrhu v času portugalskega predsedovanja. “V Portu je bila zelo koristna razprava, izpeljana okoli ključne točke, ki se imenuje vseživljenjsko učenje. Vseživljenjsko učenje je tisto, ki lahko zagotovi, da bomo kot posamezniki kot Evropejci imeli dovolj kompetenc in dovolj znanja v prihodnosti zato, da bo tako zeleni kot digitalni prehod tudi v času okrevanja po pandemiji izpeljan tako, da bo nastala družba, ki se bo trajnostno sposobna soočati z izzivi prihodnosti,” je poudaril predsednik vlade.
V tej zvezi je po njegovih besedah pomemben 2. akcijski cilj iz akcijskega načrta za evropski steber socialnih pravic iz marca letos, po katerem bi se moralo vsako leto vsaj 60% odraslih udeležiti programov usposabljanja. “Ta cilj je treba dosegati. Po podatkih Eurostat je vključenost evropskega prebivalstva v vseživljenjsko učenje za pridobivanje spretnosti relativno nizka. V letu pred krizo je bil ta odstotek zgolj 11%,” je dejal predsednik vlade. Ob tem je še dodal, da bi morali tudi bistveno bolj upoštevati tudi v pogodbah zapisano varovanje zdravja in varnosti delavcev, saj je to ključen element gospodarstva EU in deluje v korist ljudi.
“Tu ne govorimo o stvareh, ki se izključujejo, ampak so kompatibilne in na koncu pridemo do kakovostnega delovnega mesta, ki je dostopen večini, ki ima znanje in veščine. Iz tega izhaja večja dodana vrednost, boljši delovni pogoji, ki so lahko sicer tudi predpogoj za višjo dodano vrednost, hkrati pa je to okolje, ki ne le spodbuja, ampak tudi omogoča hitre inovacije, raziskave, okolje, ki spodbuja iskanje novih rešitev,” je dejal predsednik vlade. Ob tem je še menil, da za veliko izzivov, ki so pred nami, potrebujemo inovacije, nove rešitve. In ta duh raziskovalcev mora biti bolj prisoten tudi v vseh teh programih vseživljenjskega učenja.
“S poudarkom na kakovostnem in trajnostnem delu lahko omogočimo spodbudno okolje za naša podjetja, iz tega izhajajo vsi pogoji, ki jih potrebujemo, da je blaginja naših državljanov večja in da imamo vsi zagotovljeno tudi primerno raven socialne zaščite in socialne varnosti,” je poudaril predsednik vlade.
Izpostavil je še, da v ospredju naše družbe, kot je zapisano tudi v naših pogodbah in vseh ostalih listinah, ostaja skrb za človeka, za njegovo blaginjo, za zdravje in kakovostno življenje. “Kako je skrb za zdravje pomembna za kakovostno življenje, pa smo se vsi dodatno zavedli in naučili v tem dolgem času spopada z epidemijo,” je dejal predsednik vlade. Uvodni nagovor je zaključil z besedami, da v vseh teh naporih, ki jih vlagamo v okrevanje, celotno delovanje vseh institucij EU preveva osnovna misel, da tukaj nikoli nikogar ne smemo puščati zadaj, da nihče ne sme biti pozabljen. ” V tej smeri naj potekajo tudi vsi naši napori v prihodnje,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša.
Ob zaključku današnjega vrha je predsednik vlade dejal, da je po tem, ko so evropske družbe utrujene od eno in pol letnega boja z epidemijo, še toliko bolj pomembno sodelovanje. “Apeliram na vse, da sodelujemo skupaj in da modro uporabljamo instrumente, ki jih predlaga Evropska komisija,” je dejal predsednik vlade. “Skupaj moramo delovati tudi, da bomo prešli težave, s katerimi se bomo v prihodnje morali soočati. Kajti če bomo delovali skupaj, lahko ohranimo korak okrevanja, lahko naredimo zelen in digitalni prehod, k vsemu temu pa je treba dodati tudi vseživljenjsko učenje,” je dejal premier Janša. Zaključil je z mislijo, da smo skupaj lahko tudi dovolj močni, “da ohranimo hitrost okrevanja, da zagotovimo zeleni prehod in da ob tem ohranimo tudi evropski način življenja in tisto, kar najbolj cenimo tudi za prihodnje generacije.”
Tripartitni socialni vrh je forum za dialog med institucijami EU in evropskimi socialnimi partnerji na najvišji vodstveni ravni. Nanj so povabljeni tudi ministri za delo predsedujoče države članice (Slovenija) in dveh prihodnjih (Francija in Češka), prav tako tudi predstavniki socialnih partnerjev iz teh držav. Na vrhu bo sodeloval tudi evropski komisar za delovna mesta in socialne pravice Nicolas Schmit.
