Piše: C. R.
Predsednik vlade Janez Janša je na današnji novinarski konferenci spregovoril o aktualnih dogodkih v povezavi z vojaško agresijo Rusije na Ukrajino.
“Danes zjutraj je Ruska federacija izvršila obsežno agresijo na neodvisno in suvereno državo Ukrajino. Slovenci smo bili v podobnem položaju pred dobrimi 30 leti, zato vemo, kako se Ukrajinci danes počutijo in zato so izrazi solidarnosti, naše misli in molitve, ki prihajajo k njim iz naše strani, iz srca, ker vemo, kako težko je v takšnih trenutkih, ko ne veš, ali si sam, ali je kdo s tabo, ali boš dočakal jutrišnji dan ali se boš ubranil, ali bodo sanje o življenju v demokratični in svobodni državi, kjer boš lahko samo odločal o svoji usodi preživele, ali pa jo bo groba vojaška sila zatrla,” je uvodoma dejal predsednik vlade.
“Ker se Slovenci zavedamo, da je za uspešno obrambo za agresijo, poleg orožja pušk, topov in tankov ključno, da obstaja volja za obrambo doma in domovine in da obstaja morala, ki omogoča, da volja na koncu tudi zmaga, sva včeraj s predsednikom poljske vlade na svoje kolege v Evropskem svetu naslovila posebno pismo, v katerem pozivava EU in Evropski svet, kjer je potrebno soglasje vseh 27 držav članic, da se Ukrajini po hitrem postopku zagotovi perspektiva polnopravnega članstva v EU,” je poudaril premier. Povedal je še, da se je temu pozivu preko noči in danes pridružilo še več kolegov. “Čez nekaj ur se v Bruslju pričenja seja Evropskega sveta in na njej bomo skušali prepričati tudi tiste skeptične kolege, ki so izražali skepso do širitve EU bodisi na Vzhodno Soseščino bodisi na države Zahodnega Balkana, da sedaj ni več čas za dolga razmišljanja, da je situacija geostrateško postala drugačna, da smo se danes zbudili v drugačnem svetu in drugačni Evropi in da so sedaj potrebne pogumne odločitve,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša. Prav tako je opozoril, da nas je zgodovina zadnjih desetletij, še posebej zadnjih dveh, naučila, še posebej tista zgodovina v naši Vzhodni soseščini, da če se ne širi EU, če se ne širi prostor svobode in demokracije, se bo širil nekdo drug. “Iz te krute lekcije se je treba nekaj naučiti in preprečiti, da bi prebivalci in prebivalke EU, še posebej tisti, ki smo blizu kriznih žarišč, plačevali ceno, kot so jo naši očetje in dedje. To upanje, ki ga lahko Evropska unija podeli s ponudbo Ukrajini pa tudi Moldaviji, Gruziji in državam Zahodnega Balkana, predstavlja možen postopen, realen in realističen politični odgovor, ki ga Evropa in svet v tem trenutku potrebujeta. To upanje bomo lahko naredili za realno samo v primeru, če se bo Ukrajina ubranila,” je dejal premier Janša in dodal, da tudi Slovenija danes ne bi bila samostojna in neodvisna, če se ne bi bila sposobna ubraniti.
Predsednik vlade Janez Janša je nato poudaril, da je pred nekaj urami govoril s predsednikom vlade Ukrajine. “Dejal mi je, da je po njihovih podatkih popolnoma jasno, da je cilj ruske agresije obglavljenje ukrajinske države, zamenjava sedanje demokratično izvoljene strukture oblasti in nadomestitev le-te z marionetno vlado, kakršno je Rusija postavljala v tem delu Evrope v preteklosti,” je povedal slovenski premier. Prav tako je ukrajinski premier dejal, da se Ukrajina bori in da potrebuje pomoč. “Trudim se, da skupaj z evropskimi kolegi Ukrajini zagotovimo pomoč, s katero se bo lahko ubranila. To je v tem trenutku kratkoročno daleč najbolj pomembno.”
“Ne glede na to, kaj se bo zgodilo danes, jutri in v prihodnjih dneh v Ukrajini, v vseh teh pogovorih in srečanjih, ki smo jih imeli na ravni EU in zveze Nato v zadnjih tednih, lahko rečem, da tako visoke stopnje odločenosti po skupnem odzivu in skupnih stališčih ter skupnem odporu takšnim agresivnim dejanjem v času, odkar je Slovenija članica obeh zavezništev, še nikoli doslej ni bilo. Zato lahko rečem, da so se tisti v Kremlju, ki so s to agresivno potezo popolnoma razgalili svoje cilje in svoja dejanja, tokrat zmotili,” je povedal premier Janez Janša.
Dejal je tudi, da se leto 2008, ko je šlo skozi z nekimi milimi sankcijami po vojaški intervenciji v Gruziji, ne bo ponovilo. “Prav tako se ne bo ponovilo leto 2014, ko se je okupacija Krima na nek način preveslala z relativno medlim odzivom. Danes in v teh dneh v EU dozoreva odločitev, da moramo postati neodvisni od ruskih energentov,” je poudaril predsednik vlade in dodal, da je Evropska komisija sprožila številne aktivnosti, na podlagi katerih se bo to v prihodnjih mesecih in letih to dokončno zgodilo. “Dozorelo je spoznanje, da tudi v teh časih potrebujemo realno vojaško moč, ki bo sposobna zavarovati prostor demokracije in svobode, ki ga skupaj delimo z našimi partnerji v Evropski zvezi in v Natu,” je povedal premier.
Po njegovih besedah je tako vlada danes dala soglasje za nekatere preventivne varnostne ukrepe, ki jih je sprejemala zveza Nato. “Jutri bo tudi vrh zveze Nato, kjer bodo sprejeti še nekateri dodatni zaščitni ukrepi,” je povedal premier in nadaljeval: “Vlada je na podlagi delovnih sestankov, ki smo jih imeli včeraj, ocenjevala tudi, kakšna je neposredna stopnja ogroženosti države in ocenili smo, da obstaja možnost kibernetskih napadov, ki se po Evropi že dogajajo in ni dvoma da prihajajo iz Kremlja.” “Neke neposredne nevarnosti za vojaške spopade na ozemlju Slovenije ni, zato tudi ne dvigamo bojne pripravljenosti slovenskih obrambnih sil, uvajajo pa se dežurstva, ki omogočajo, da se nadaljnji ukrepi, če bodo potrebni, sprejmejo v realnem času. Vlada je tudi sprejela sklep, da se z vsemi temi zaključki seznanita tudi odbor za obrambo in zunanjo politiko parlamenta,” je naštel premier Janez Janša.
Predsednik vlade je opozoril tudi, da je na ozemlju Ukrajine še kar nekaj slovenskih državljanov, ki so v jutranjih urah prek cestnih povezav skušali oditi iz Ukrajine. ” Po naših informacijah nekaterim ni uspelo zaradi zasedenih prometnic in so se v glavnem vrnili v glavno mesto, kjer je večina v kontaktu s slovensko ambasado, ki ostaja tam in na varnem. Zaenkrat tudi ni podatkov, da bi bil kdorkoli pogrešan ali ranjen,” je povedal premier. Dodal je še, da “smo obveščeni, da je na ozemlju Ukrajine zaradi rednih gospodarskih aktivnosti tudi nekaj gospodarstvenikov, s katerimi smo v stikih.” Prav tako je premier povedal, da komunikacija v glavnem še vedno deluje in da “delamo vse na tem, da noben slovenski državljan ne bi ostal pozabljen.”
V nadaljevanju je predsednik vlade odgovarjal tudi na novinarska vprašanja. Na vprašanje o tem, ali bo odšel na predvideni obisk v Ukrajino in ali bo Vladimir Putin osebno deležen sankcij, je premier dejal, da obisk v Ukrajini ni odpovedan, “je pa zamaknjen zaradi seje Evropskega sveta in tehničnih, komunikacijskih ter varnostnih okoliščin.” “Zelo verjetno obisk jutri ne bo možen, ni pa odpovedan in je prestavljen, kar je tudi dogovor z ukrajinskim predsednikom vlade. “Kar se tiče konkretnih oblik sankcij oziroma dodatnih sankcij, pa bodo te predstavljene na sestanku Evropskega sveta. Gospodarske in finančne ter ostale sankcije, ki so že bile sprejete ali se pripravljajo, niso mačji kašelj in niso takšne kot so bile leta 2008 ali 2014,” je povedal premier. “Ruska federacija je jedrska velesila, zaradi stotin jedrskih konic in je regionalna vojaška sila, ni pa ekonomska velesila. Ne glede, da gospodarske sankcije običajno prizadenejo obe strani, torej tisto stran, ki sankcije uvede, kot tudi tisto stran, proti kateri so sankcije usmerjene, je v primeru teh sankcij popolnoma jasno, kdo bo srednjeročno poraženec. Povprečna plača v Rusiji je štirikrat manjša kot v EU. Rusko gospodarsko je odvisno od energentov, tu se trg krči, in od zahodne tehnologije. Pravzaprav ni ruskega podjetja, ki karkoli proizvaja, kjer ne bi bilo zahodne tehnologije, ki potrebuje rezervne dele in vzdrževanje,” je povedal premier. Dodal je še, da se je za Rusko federacijo včeraj začelo novo obdobje hladne vojne. “Moram poudariti, da vse te sankcije in ukrepi, ki smo jih danes sprejemali v okviru Nata, niso usmerjeni proti ruskemu ljudstvu, ampak proti nerazumni, brezglavi in agresivni politiki aktualnega ruskega vodstva. Vsi skupaj si želimo, da si rusko ljudstvo v prihodnje izvoli predstavnike, ki ne bodo ogrožali nikogar,” je povedal predsednik vlade Janez Janša.
Na vprašanja glede kibernetskih napadov in kako resni so indici, da je njimi sedi Ruska federacija, je predsednik vlad dejal, da ne gre le za indice. Opozoril je, da je nekaj tednov nazaj, ko so bile tudi nekatere slovenske institucije in mediji deležni napadov, Portugalska doživela obsežen kibernetski napad, “za katerega smo prepričani, da je prišel od Moskve.” “Takrat je bila tretjina države nekaj dni brez ustrezne mobilne povezave, brez prenosa podatkov in nastala je občutna gospodarska škoda,” je poudaril premier in nadaljeval, da “tudi mi ocenjujemo, da je Slovenija lahko tarča resnih kibernetskih napadov, zato so podjetja in kritična infrastruktura na to opozorjena.” “Smo pa seveda tudi vsi kot posamezniki ranljivi, ker smo od te komunikacije odvisni, in se moramo pripraviti na situacijo, ko enostavno domov, ali v službo ali zdravnika ne bo mogoče poklicati po mobilnem telefonu, zato razmišljajmo o tem, kako ravnati v takšnem primeru,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša.
Na vprašanje glede evakuacije tujih državljanov iz Ukrajine, je predsednik vlade dejal, da se kakršnakoli evakuacija na evropski ravni ne pripravlja, “se pa vsi pripravljamo na morebitni begunski val, ki lahko sledi tej agresiji na Ukrajino, še posebej pa so v stopnji pripravljenosti na ta val sosednje države.” “O tem bo tudi tekla beseda danes na sestanku Evropskega sveta, pri čemer pa je težko napovedovati zaključke današnjega sestanka,” je dejal premier in povedal, da “obstaja veliko soglasje glede nadaljnjega paketa sankcij, saj je to bilo usklajevano že nekaj časa oziroma vsaj, odkar so obveščevalne službe ugotovile, da se Rusija pripravlja na agresijo.” “Velika enotnost je v opredelitvi tega dejanja Ruske federacije z vidika mednarodnega prava, prav tako pri obsodi agresije. Največje dileme pa je pričakovati glede predloga, ki sva ga dala s poljskim predsednikom vlade in ki se nanaša na strateško politično odločitev v zvezi z evropsko prihodnostjo Ukrajine, kar je izjemnega pomena, ne le da se zgodi, ampak da se zgodi čimprej, ker je uspešna obramba Ukrajincev odvisna tudi od morale, da jih priznamo kot sebi enake, kot del evropske družine, kot državo, ki sodi v Evropo,” je zaključil predsednik vlade Janez Janša.
