5.6 C
Ljubljana
sobota, 27 aprila, 2024

Premier Janša: Če želi NPU upravičiti svoj nadaljni obstoj, mora priti do depolitizacije

In zdaj, če govorimo o upravičenih očitkih politizacije znotraj tega sistema, potem je jedro tega zagotovo, ne v celoti, ampak jedro pa je zagotovo na tej instituciji. In glede na to, da je bila postavljena kot politični projekt z velikim bremenom korupcije že na samem začetku, je najmanj, kar je treba storiti, da je to institucijo treba depolitizirati.” je glede NPU prepričan Janez Janša.

“Nacionalni preiskovalni urad, ki je bil leta 2010 ustanovljen in ga je naredila gospa Katarina Kresal in ga prikazovala kot slovenski FBI. Takrat je Kresalova s svojim prijateljem Jurijem Pogačarjem naredila stavbo, ki jo je Počagar, za katero je odplačeval 225 tisoč evrov na mesec dolga, dobival je pa od države 136 tisoč evrov. To se pravi vsak mesec je dobil dodatnih 10 tisoč evrov v žep, obenem pa bi bila ta stavba čez 20 let njegova. K sreči je minister Gorenak to prekinil leta 2012.” je glede NPU dejal predsednik SNS Zmago jelinčič, ki ga je zanimalo kakšna je bila oziroma je usoda kriminalističnega in tožilskega preiskovanja najema stavbe NPU in v kakšnem smislu je Kresalova takrat namesto slovenskega FBI pravzaprav naredila NPU kot sebi podrejeno politično policijo.

Poslanca je zanimalo tudi zakaj je aktualni premier leta 2013 z novim Zakonom o organizaciji in delu policije organizacijsko posegli v delovanje NPU in ga podredili kriminalistični policiji in kakšno je mnenje predsednika vlade glede tega ali je mogoče z zakonskimi spremembami preprečiti politično delovanje NPU, na kar je Janša odvrnil: “Ko pa govorimo kriminalistični policiji, pa mogoče nekaj podatkov najprej. V Sloveniji mislim, da je okoli 900 kriminalistov. Od tega jih je kakšnih 70, 80 znotraj NPU-ja. Na glavo kriminalista na leto pade preiskav ali pa ukvarjanje s približno 60 kaznivimi dejanji, če štejemo vsa kazniva dejanja, ki se obravnavajo, in jih razdelimo na 900 kriminalistov.”

“Ko pogledamo NPU, pa vidimo, da na enega kriminalista, zaposlenega na NPU, pride eno kaznivo dejanje, zaradi tega, ker je to institucija, ki so ji po tisti prvi epizodi, ki ste jo opisali in čemur ni česa dodati, enostavno dali v zadnjih letih pristojnost, da sama izbira, s čim se bo ukvarjala.” Tako se zdaj ukvarja s hišno preiskavo pri podpredsedniku Vlade, ni se pa ukvarjala s sumom milijonske, desetmilijonske ali pa stomilijonske korupcije pri investiciji v TEŠ, to so pa prepustili lokalni policiji. Že to pomeni, da gre za nek unikum, ki ni namenjen temu, da bi se kazniva dejanja prioritetno obravnavala po teži in po nevarnosti za družbo ali pa po gospodarski škodi.

Najmanj, kar je treba storiti je to, da je institucijo treba depolitizirati.”

“In zdaj, če govorimo o upravičenih očitkih politizacije znotraj tega sistema, potem je jedro tega zagotovo, ne v celoti, ampak jedro pa je zagotovo na tej instituciji. In glede na to, da je bila postavljena kot politični projekt z velikim bremenom korupcije že na samem začetku, je najmanj, kar je treba storiti, da je to institucijo treba depolitizirati.” Stvari bi se morale v prihodnje odvijati tako, da se bo zakon upošteval pri vseh enako, da ne bo prvo- in drugorazrednih in da ne bodo sami sebi določali nalog. “Kar se tiče vprašanja, ali je bila tista korupcija, ki je bila vsem očitna, na samem začetku sankcionirana, pa sami veste, da ni bila.”

“Ve se, kje so te politične korenine ključnih funkcionarjev, ki so to postavljali. Stvar se je zaključila tako, da na koncu tisti najbolj odgovorni sploh niso bili procesirani; v nek postopek je šel državni sekretar, ki pa tudi ni bil obsojen. Se pravi, če institucija, ki je namenjena temu, da preganja najhujše oblike kriminala, ne nastane na podlagi kriminala, potem kakega velikega upanja v to, da bo to delovalo, ni. Razen, če se depolitizira.” Vendar zdaj, ko to skušajo narediti, se pa depolitizaciji skuša očitati politizacijo, čeprav je politizacija te institucije prisotna od samega začetka.

NPU do sedaj ni preiskoval številnih resnih afer, med drugim tiste, ko je šlo za milijardno pranje denarja za teroristični režim

“Tako naprej pač s to institucijo ne more iti dalje, kjer, kot smo tudi tukaj, glej, vsi, ki smo v prejšnjem mandatu obravnavali poročilo dveh preiskovalnih komisij, vemo, da se je dogajal v tej državi v zadnjem desetletju ali pa v zadnjem desetletju in pol kriminal velikega obsega, kjer je šlo za, ne vem, milijardno pranje denarja za teroristični režim in so provizije poniknile neznano kam, kjer je šlo za, bi rekel milijardne ali pa več-stomilijonske kraje pri nabavah medicinske opreme, pa niti enega samega pičlega rezultata preiskave Nacionalnega preiskovalnega urada v zvezi s tem nimamo na mizi.” Ob tem ni bilo niti ene resne ovadbe, niti ene obtožnice, ničesar, hkrati pa polno raznoraznih aktivnosti, ki so vzplamtele na ta način, da je bila kamera te ali pa one televizije na licu mesta hišnih preiskav pred preiskovalci. Se je stvar “rolala” na veliko, potem pa se ni ali nič zgodilo ali pa je vse skupaj padlo, ker je bilo pač politično motivirano.

Domen Mezeg/Nova24TV

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine