Dne 14. 05 2021 sem s posebno pozornostjo prisluhnil radijski oddaji “STUDIO OB 17-ih”, 1. program Radio Slovenija, ker je bila oddaja napovedovana v okviru 30. obletnice Slovenske vojske. Naslov omenjene radijske oddaje je (bil) “Kakšno vojsko želite?«, kot gostje pa so v njej sodelovali:
mag. Matej Tonin, minister za obrambo Vlade RS, brigadni general Miha Škerbinc, poveljnik poveljstva sil SV, prof.dr.Vladimir Prebilič, župan občine Kočevje in obramboslovni strokovnjak, Boštjan Šefic, svetovalec za nacionalno varnost v Uradu predsednika države in dr. Matej T. Vatovec, vodja poslanske skupine Levica v DZ RS.
V oddaji je bila podana s strani prof.dr.Vladimirja Prebiliča, župana Občine Kočevje in obramboslovnega strokovnjaka (sicer pa ni nepomembno – sina zadnjega sekretarja komunistične partije zaprtega območja Kočevske Reke!), ki se glasi, citiram: “Hvala Bogu – trkam na les – nismo imeli še izgube človeškega življenja znotraj strukture Slovenske vojske!”, konec citata (izjavo najdete na med 13:32 in 13:38 minuto dotične radijske oddaje).
Ta izjava je žaljivo ponižujoči pljunek v obraz vsem svojcem vseh pripadnikov Slovenske vojske in Policije, ki so svoja življenja položili na oltar domovine za časa slovenske osamosvojitvene vojne.
Ta izjava je vredna vsakršne obsodbe vseh, ki smo na kakršenkoli način prispevali svoj delež k osamosvojitvi Slovenije, vseh pripadnikov Slovenske vojske in Policije, ki so v tistem času tvorili enovito obrambno-varnostno organizacijo, ki je v vojni za samostojno Slovenijo, med 15.majem 1990 in 25. oktobrom 1991, premagala in izgnala JLA z ozemlja Slovenije in je bila, kakorkoli se je že imenovala v času svojega nastajanja – SLOVENSKA VOJSKA!!!
Ta izjava je bila podana v prisotnosti dveh pomembnih sodelujočih, mag. Mateja Tonina, ministra za obrambo RS in brigadnega generala Mihe Škrbinca, poveljnika poveljstva sil SV, ki pa se – skorajda neverjetno čudno! – nanjo sploh nista odzvala, kaj šele, da bi jo demantirala.
Ta izjava nesramno nečloveško izničuje svetost življenja padlih pripadnikov Slovenske vojske v vojni za samostojno slovensko državo leta 1991 in globoko zarezuje v srca svojcev vseh navedenih.
Ta izjava je bila seveda podana v omenjeni radijski oddaji, katere nekakšna “rdeča nit” je bila (posebej izpostavljam!) lažna 30. obletnica Slovenske vojske in ne 31. obletnica Slovenske vojske, kot bi bilo sicer pravilno in skladno z zgodovinskimi dejstvi.
Ako bi bila Slovenska vojska ustanovljena šele leta 1991, potem je vsakomur jasno, da si Slovenke in Slovenci, zelo verjetno, nikoli ne bi priborili svoje, lastne, samostojne slovenske države.
In, za konec, še pomenljiva zanimivost: minister za notranje zadeve Vlade RS, Aleš Hojs, vabi na slavnostno srečanje ob 31. obletnici (in NE ob 30.obletnici!) nastanka Slovenske vojske, in sicer v ponedeljek, 17. maja 2021, ob 17.00 uri, v prostore Narodne galerije v Ljubljani.
Med (po)vabljenimi smo:
Borut Pahor, predsednik RS in vrhovni poveljnik oboroženih sil RS
Janez Janša, predsednik Vlade RS
mag. Matej Tonin, minister za obrambo Vlade RS
Robert Glavaš, generalmajor, načelnik GŠ SV in drugi.
Slavnostni govornik bo Igor Bavčar, minister za notranje zadeve osamosvojitvene Vlade RS.
Anton Krkovič
Odgovor dr. Vladimirja Prebiliča:
Spoštovani brigadir Anton Krkovič!
Začenjam svoj odgovor z dejstvom: vaš doprinos, vaš pogum, vaša dejanja so neizbrisljiva v obrambi slovenskega državotvorja. Vedno sem vas spoštoval, cenil in stojim za dejstvom neponovljivosti dejanj, ki ste jih izpeljali za našo Slovenijo. A vendar se z vašo navedbo :«Ta izjava je žaljivo ponižujoči pljunek v obraz vsem svojcem vseh pripadnikov Slovenske vojske in Policije, ki so svoja življenja položili na oltar domovine za časa slovenske osamosvojitvene vojne« nikakor ne morem strinjati. Še več, kot izrazitega domoljuba, vojaškega zgodovinarja, ki je večino svojega raziskovanja podredil raziskovanja podredil prav obrambi slovenske domovine, me vaše navedbe osebno prizadenejo. Tudi, če spregledam poskus osebne diskretizacije, kjer navajate mojega očeta (mimogrede, ni bil zadnji partijski sekretar zaprtega območja, temveč je bil sekretar podjetja Snežnik, kar sami še kako dobro veste), s katerim ste bili del vaše poti tudi povezani in mu poskušate podtakniti nedržavotvorno, protislovensko in protinarodno dejanje, kar oba veva, da ni res, nikakor ne morem sprejeti vašega zlonamerne obtožbe!
Naj svoj odgovor začnem z izjemnim presenečenjem in še večjim začudenjem. To bi bilo verjetno manjše, v kolikor bi se ne poznala, a upoštevaje dejstvo najinega večletnega sodelovanja, kjer sem nenehno, vztrajno in brezkompromisno vztrajal na vsej izjemnosti vojne za Slovenijo, o njej predaval vsaj 18 generacijam študentom obramboslovja, pojasnjeval vlogo in pomen ter nikoli ponovljive dosežke pripadnic in pripadnikov slovenskih obrambnih struktur pri obrambi domovine, napisal več znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov na to temo ter izvedel več projektov, kjer sem o tem dejstvu ozaveščal več stotin učiteljev po vsej Sloveniji, se me vaše navedbe osebno dotaknejo. Vse kar sem navedel je preverljivo v moji bibliografiji in dejstvih, ki jih hranijo na Zavodu za šolstvo ter Ministrstvu za izobraževanje. Vojna za samostojno in neodvisno Slovenijo je primer PRAVNE in PRAVIČNE vojne, redkost, ki je ne premorejo (pre)številni narodi. Dejstvo, ki je po mojem primeru krivično zapostavljeno, morda celo zavestno spregledano! Nato opozarjam vsaj dvajset let in bom opozarjal, dokler bom le mogel!
A naj grem korak dalje: kot župan sem vedno finančno, materialno in intelektualno podpiral prav vse napore, ki omogočajo ohranjanje najbolj izjemnih dejstev na področju obrambe slovenske samostojnosti in neodvisnosti, vključno z društvom, katerega član ste. Tudi te navedbe so preverljive in dokazljive, česar se zavedava oba.
Pa naj pojasnim očitano mi navedbo – gre za popolno nerazumevanje ali celo nemara zlorabo konteksta pogovora, ki je bil namenjen prihodnosti Slovenske vojske in ne ugotavljanju njenega začetka. V tem smislu sem pojasnjeval vso odličnost, profesionalnost in nujnost obstoja tega podsistema nacionalne varnosti ter izpostavil izjemnost delovanja pripadnic in pripadnikov na mednarodnih operacijah in misijah ter mirnodobnem opravljanju nalog. Nihče v studiu ni imel pred očmi vojne za samostojno in neodvisno Slovenijo, ker to ni bil predmet pogovora. Še več, za razmišljanje o tej nadvse pomembni temi bi bilo podcenjevalno govoriti tako mimogrede. Moja navedba, ki ste jo vzeli iz konteksta, je bila pohvala vsem poveljnicam in poveljnikom, ki odgovorno, prizadevno in skrajno odlično, upoštevaje pogoje v katerih morajo delati – kar je bila tema tega pogovora v smislu zagotavljanja virov (materialnih in finančnih za delovanje Slovenske vojske) – da se lahko Slovenska vojska ob dejstvu 25 letnega delovanja tudi v tveganih operacijah ni srečala z izgubami v svojih vrstah. Nihče v studiu in od poslušalcev ni razumel navedbe, kot jo tolmačite Vi. Zato tudi ni bilo dematija in ta tudi ni potreben!
Veselijo me vaše navedbe o posvetu na temo rojstva Slovenske vojske, saj menim, da moramo tovrstna razmišljanja ohranjati tudi v bodoče. V POPOLNOSTI se strinjava, da so žrtve za slovensko samostojnost in neodvisnost slovenski heroji. To je nesporno dejstvo, saj je izguba življenja za domovino najvišja in popolnoma brezčasna vrednota. Morda se ne bova v popolnosti strinjala glede poimenovanja slovenskih obrambnih struktur v samem začetku njihovega oblikovanje in vznikanja, ki so nam zagotovile življenje v svobodni, samostojni in neodvisni Sloveniji, a to pravkar omenjenega dejstva v ničemer ne zmanjšuje.
Zame ostajate najpomembnejša oseba pri izgradnji slovenskih obrambnih kapacitet v najbolj kritičnem času in oče Manevrske strukture narodne zaščite komaj nastajajoče Republike Slovenije. A značilnost velikih osebnosti in junakov je tudi širina razumevanja konteksta, je dostojanstvo in strpnost do vseh, tudi nemara malce drugače mislečih in čast, ki temelji na širokogrudnemu sprejemanju in razumevanju drugih. Med vrednostnimi kvalitetami se ne bodo našle prakse, med katere sodijo diskreditacije in nekatere zlonamerne navedbe.
dr. Vladimir Prebilič, profesor, župan občine Kočevje
