Piše: Frančiška Buttolo
Včeraj (11. oktobra 2023) smo na spletnem portalu STA prebrali članek “Več organizacij poziva k umiku podpore izraelski politiki”, v katerem skrajno levi nevladniki že skoraj grozijo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu in zunanji ministrici Tanji Fajon, seveda pa tudi vsej Sloveniji.
Da, natanko tako. Črno na belem smo torej soočeni z grožnjo – zavito v celofan človekovih pravic – neverjetno visokega števila (verjetno pa je še višje!) slovenskih skrajno levih nevladnih organizacij, ki tako odločno pozivajo k umiku podpore Izraelu, da je ta njihov POZIV že prava – hamasovsko resna – grožnja slovenski vladi in državi Sloveniji. Namreč, v članku z navedenim naslovom piše, da so med 42 (dvainštiridesetimi!) podpisniki med drugim Mirovni inštitut, Danes je nov dan, PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, društvo Humanitas, Slovenska filantropija (tudi s Terezo Novak in Anico Kos?), Mladi za podnebno pravičnost in Umanotera. Vsekakor grozljivo – in zelo, zelo nevarno. Očitno imamo v Sloveniji Hamas že v vsaki malo večji vasi.
Lasje mi gredo pokonci, ko pomislim, da je sedanja vlada že od samega začetka, od prevzema oblasti, nebogljena talka levih nevladnih organizacij, med katerimi ni niti ene same, ki bi bila naklonjena slovenski samostojnosti in tradicionalni demokraciji. Vse med njimi se zavzemajo za takšno ali drugačno skrajno levo oblast v slovenski družbi, ki bi bila del neke druge, najpogosteje balkanske, ne pa slovenske države.
Navsezadnje, saj vsi vemo, kako resno so prodrle nekatere skrajno leve nevladne slovenske organizacije v same vrhove oblastnih struktur. Dr Šalamon na US; Sorosova učenka gospa Klakočar Zupančič na čelu parlamenta; z bataljoni skrajno levih nevladnikov je v vladi stranka Levica – z ministrom Maljevcem in zlasti z dr. Vrečko in njenimi balkanskimi nevladniki, ki so že do konca zrušili “MIT” o samostojnosti Slovenije. Skoraj vsa leva Slovenija pa jim je ploskala, ko so “razstrelili” Muzej slovenske osamosvojitve.
Sedanje grožnje levih, hamasovskih, nevladnih organizacij slovenski vladi pa so še posebno nevarne zato, ker hočejo ti nevladniki nasilno “urejati” slovensko zunanjo politiko, za zdaj predvsem odnos Slovenije do države Izrael, žrtve enega najbolj nečloveških terorističnih napadov v novejši zgodovini. Nevarnost je toliko hujša, ker imamo na vodilnem mestu informativnih programov RTS gospo Horvat, ki ima skrajno levim slovenskim nevladnim organizacijam podobne politične nazore. Pred par leti je imela ta – sedanja velika – urednica intervju z neko izraelsko ministrico tako zelo nesramno neprofesionalno, da smo na ekranu videli samo gostjo, gospe Horvatove, ki jo je spraševala, pa ne. So ji ta – in podobne – profesionalne vrline omogočile, s podobno zahtevo, kot jo imajo nevladniki, da mora Slovenija prekiniti vse stike z izraelom in z razumevanjem za Hamas, zasesti vodilno mesto v informativnem programu javne slovenske televizije?
Očitno simpatizerji Hamasa v slovenskih levih nevladnih organizacijah navdušeno ohranjajo svetle tradicije klanja svojih komunističnih prednikov v drugi svetovni vojni in po njej. Oboje, simpatije do Hamasa in navdušenje nad klanjem, je glavna ideološka podpora celega bataljona slovenskih nevladnih organizacij, ki so na državnem plačilne spisku. Najhuje pa je, da so te – nevladne – organizacije punčica v očesu sedanje vlade, ki jo vodi dr. Robert Golob.
Praktično vse leve nevladne organizacije, ki so se javno zavzele za podporo Hamasu, so se v resnici JAVNO zavzele tudi za večjo podporo medijev Hamasovi nedojemljivo kruti teroristični politiki v celotnem slovenskem medijskem prostoru. Vlada dr. Goloba pa si ni – do zdaj – upala niti črhniti, da je to, kar zahtevajo te nevladne organizacije, ko pa se navadno – zaenkrat še mehko – hamasovsko teroriziranje slovenske družbe.
Tovrstno ukazovanje levih nevladnih organizacij v Slovenije je, tako kažejo maloštevilni odklonilni odzivi, nekaj povsem normalnega, saj Slovenci, s podobno – hamasovsko – kruto komunistično klavsko politiko med drugo svetovno vojno in po njej, pa tudi s “kulturnim” odnosom do žrtev komunizma, na primer, da jih ne smemo kulturno pokopati, lahko mirno stopamo z ramo ob rami s Hamasovimi barbarskimi klavci.
Kot je mogoče razbrati iz protestne izjave levih nevladnikov (številnim že v vrhu vseh vej slovenske oblasti), ti niso zadovoljni niti s povsem neprofesionalno zunanje uredniško politiko potuhnjeno zlobnega poročanja na javnem radiu in na javni televiziji. Vse informacije v vseh slovenskih medijih so za te nevladnike premalo v skladu z nekdanjo – jugoslovansko – protiizraelsko zunanjo uredniško politiko.
Nič ne pomaga, da ti levi skrajneži prejemajo sredstva, ki so jim določena, veliko bolj redno in veliko bolj brez kakršnegakoli tarnanja vlade, da nima denarja za vse, kot kdorkoli drug v naši državi, še zlasti veliko bolj v skladu z vsemi dogovori in določbami, kot jih prejemajo upokojenci, invalidi, žrtve poplav, se zlasti pa otroci z redkimi boleznimi. Da, da, tako je zdaj v Sloveniji, najprej vse skrajno leve nevladne – očitno tudi potencialne hamasovsko tetoristične – organizacije, potem pa, če kaj ostane, pa še kdo drug. In zakaj je tako? Zato ker so te – skrajno leve in hamasovske – nevladne organizacije v resnici tista sedanja – prava – slovenska komunistična vojska oziroma PARAVOJSKA, s sedežem v – še vedno jugoslovanskem – Mirovnem inštitutu.
