Žan Mahnič (SDS) bo vodil preiskovalno komisijo, ki bo ugotavljala zlorabe v zadevi Franc Kangler in drugi, je odločilo 34 poslancev. Proti komisiji jih je bilo 19. Preostali so se vzdržali. Najbolj so bili proti iz SMC. Na proslavi njihovega županskega kandidata Saša Arsenoviča v Mariboru, ki je premagal Franca Kanglerja, se je lani pojavil sodnik Janez Žirovnik. To so razkrili mediji. Ta nekdanji uslužbenec SDV in pozneje funkcionar Sove, je nekaj let prej množično odrejal tajne preiskave proti Kanglerju.
Preiskavo dogajanja je zahteval državni svet, ki je v prejšnjem mandatu Kanglerju kar dvakrat na nepošten način odvzel mandat. Drugič zaradi odločitve sodišča v Mariboru. Ostro je preiskovanju zadnje mesece nasprotoval del koalicijskih strank, v komisiji s člani ne sodeluje nobena.
Odvzemi mandata in čuden poskus Heferljeve
Kanglerju mandata s sklicevanjem na “etične” razloge z leve v državnem svetu v prejšnjem mandatu najprej niso potrdili že takoj po volitvah. A mu ga je pozneje dodelilo ustavno sodišče, kamor se je pritožil. Sodniki so ugotovili, da je večina v državnem svetu zlorabila oblast, kar ni imelo nobene zveze z etiko. Obratno. Pozneje je Kanglerju svetniški mandat ista večina odvzela, ker je bil v Mariboru obsojen na več kot pol leta zapora. Sodbo je vrhovno sodišče razveljavilo. Podobno je propadel še kup postopkov, ki so bili posledica odredb preiskovalnega sodnika Janeza Žirovnika o tajnih policijskih nadzorih Kanglerja.
Žirovnik je nekoč delal v SDV in bil funkcionar Sove. Ugotovitve iz teh “tajnih” nadzorov so uhajale v javnost in prispevale k vstajam, odstopu Kanglerja kot župana in izpadu SLS iz državnega zbora. Ko so procesi proti Kanglerju povečini že serijski padli, se je lani sodnik Žirovnik pojavil na zabavi mariborskega župana Saše Arsenoviča, ta je bil uradno županski kandidat SMC, ko je ta s somišljeniki slavil, ker je na volitvah ravno premagal Kanglerja. Mandat državnega svetnika Kanglerju ni bil vrnjen. Je pa bil Kangler za svetnika izvoljen na zadnjih volitvah svetnikov. Odreditvi preiskave je danes najostreje med vsemi v DZ nasprotoval vodje poslanske skupine SMC Igor Zorčič.
Podpredsednica preiskovalne komisije bo Tadeja Šuštar (NSi), člani pa še Zmago Jelinčič (SNS) Zvonko Černač (SDS) in Dejan Kaloh (SDS). Koalicijske stranke LMŠ, SD, SMC, Levica, SAB in DeSUS so se sodelovanju v preiskovanju primera Kangler odpovedale. Menijo, da parlament ravnanj policije, tožilcev in sodnikov ne sme preiskovati. Poskušale so to preiskavo tudi onemogočiti, a jim to spodletelo tudi zaradi tega, ker je spoštovanje ustave in poslovnika, ki varuje opozicijo, zahteval predsednik DZ Dejan Židan.
Že julija je nasprotovanje preiskavi Židan ustavil z opozorilom, da ustava zahteva odreditev preiskave, če jo zahteva državni svet ali opozicija in da o tem ne bo glasovanja. Po počitnicah pa se je spet zapletlo, ker je na predlog podpredsednice DZ Tine Heferle (LMŠ) koalicijska večina v mandatno volilni komisiji (MVK) že odločila, da parlamentu ne bo predlagala članov te komisije, kar bi pomenilo, da ta preiskovalna komisija ne bi mogla delovati. Po poslovniku o preiskovalnih komisijah bi državni zbor člane komisije moral imenovati že julija, najpozneje pa na seji ta mesec. Heferlejva je tudi vztrajala, da so ravnali pravilno in da to ni kršitev ničesar, obratno, preiskovanje ravnanja sodnikov je po njeni oceni kršitev ustave, ker pomeni pritisk na sodnike in tega DZ ne bi smel dovoliti.
Četrta preiskava v tem mandatu
Po protestu vodje poslanske skupine SDS Danijela Krivca v ponedeljek ta teden je Židan s posebnim pismom opozoril predsednika MVK Ivana Hršaka (DeSUS), da poslovnik zahteva imenovanje najpozneje na tokratni seji, Hršak pa je ponovno sklical sejo komisije in v drugem poskusu so le predlagali sestavo, ki jo je državni zbor zdaj tudi potrdil. Omogočili so to koalicijski poslanci, ki so se pri glasovanjih vzdržali. Denimo, iz SD.
Preiskovalna komisija za primer Kangler je četrta v tem mandatu. Potekajo še preiskave financiranja kampanje za volitve poslancev SDS, ki jo vodi Jani Möderndorfer (SMC), o nabavi zdravstvenega materiala, ki jo vodi Jelka Godec (SDS) in o poslovanju slabe banke, ki jo vodi Jernej Vrtovec (NSi).
