19.8 C
Ljubljana
četrtek, 5 avgusta, 2021

Predsednik vlade Janez Janša v Bruslju: Z vrha EU odhajamo zadovoljni, Slovenija ostaja neto prejemnica!

Z vrha EU odhajamo zadovoljni, saj je izkupiček od vseh dosedanjih pogajanj o večletnem evropskem proračunu najboljši, je po koncu maratonskih pogajanj ocenil premier Janez Janša, za katerega so bila to tretja evropska proračunska pogajanja. Slovenija ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna, je poudaril premier.

Slovenija po premierjevih besedah vsebino dogovora o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje evropski proračun za obdobje 2021-2027 v vrednosti 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard evrov, pozdravlja kot velik dosežek in robusten odgovor na koronsko krizo.

Ta dogovor vliva po Janševem prepričanju tudi več optimizma pred jesenjo ob bojazni, kaj bo z nadaljevanjem epidemiološkega vala. “Človek je po izbruhu pandemije včasih že malo obupal nad EU. Vsi smo veseli, da so prišli tudi svetli trenutki. Ta dogovor je zagotovo eden svetlih trenutkov,” je poudaril.

Slovenija lahko v prihodnjih sedmih letih iz celotnega svežnja računa na 10,5 milijarde evrov, od tega na 6,6 milijarde evrov nepovratnih sredstev, je povedal Janša. V pogajanjih je uresničila ključen strateški cilj – dosežen je ambiciozen dogovor, ki je pomemben s finančnega in psihološkega vidika, ter dosegla vse bistvene pogajalske cilje, je še izpostavil.

V prihodnjih sedmih letih naj bi Slovenija po ocenah v okviru svoje nacionalne ovojnice prejela 2,9 milijarde evrov na področju kohezijske politike in 1,6 milijarde evrov sredstev v okviru skupne kmetijske politike.

Premier izpostavlja še zlasti to, da je Slovenija v končnici pogajanj uspela iztržiti še dodatnih 350 milijonov evrov za razvitejšo od svojih dveh kohezijskih regij, Zahodno Slovenijo, ki se je zaradi svoje razvitosti soočala z občutnim padcem kohezijskih sredstev.

S tem je Slovenija uspela zadržati primerljiv obseg sredstev, ki ga je na področju kohezijske politike prejemala v obdobju 2014-2020. Kohezijska regija Vzhodna Slovenija bo po novem upravičena do trinajst odstotkov več sredstev, kot jih prejema v obstoječem finančnem obdobju.

Poleg tega bo Slovenija upravičena še do dodatnih 2,1 milijarde nepovratnih sredstev in imela bo na voljo do 3,6 milijarde evrov posojil v okviru novega instrumenta za okrevanje, jedrnega dela 750-milijardnega sklada za okrevanje.

Na področju skupne kmetijske politike je Slovenija uspela zadržati obseg neposrednih plačil nominalno na enaki primerljivi ravni kot v obstoječem obdobju in uspela bistveno izboljšati predlog Evropske komisije glede razvoja podeželja ter pridobiti posebno alokacijo v višini 50 milijonov evrov.

Slovenija tako tudi v obdobju 2021-2027 ostaja neto prejemnica sredstev proračuna EU – tako v okviru večletnega finančnega okvira kot v okviru novega instrumenta za okrevanje.

Janša, ki se je kot slovenski premier o večletnem evropskem proračunu pogajal tako leta 2005 kot leta 2013, pravi, da je bilo tokrat drugače, saj je EU po brexitu drugačna. Razmerja sil so drugačna, vzpostavljajo se nova ravnotežja, kar je dodatno prispevalo k temu, da so pogajanja trajala štiri dni. To ni nujno nekaj slabega, saj je več manevrskega prostora za manjše države, je ocenil.

Če primerja vsa tri pogajanja, je po premierjevi oceni izkupiček glede na položaj in relativno razvitost Slovenije, ko gre za prihodnji večletni proračun, verjetno doslej najboljši. Izpostavlja tudi, da so že na prejšnjih pogajanjih pričakovali, da bo Slovenija v tem času že neto plačnica, a vendar ostaja neto prejemnica iz evropskega proračuna.

Premier je ob tem izpostavil, da je imela Slovenija doslej kot država po uspešnih pogajanjih vselej težave pri črpanju, zato se poskušajo bolje pripraviti. Vlada bo imela po njegovih besedah v sredo delovno sejo na Brdu, na kateri se bodo dogovorili, kako zagotoviti dodatne zmogljivosti, da bodo sredstva čim prej in čim bolje porabili.

Pripraviti je treba tudi nacionalni program za okrevanje, ki ga predvideva dogovor, je še spomnil premier. Glede na pretekle izkušnje je tako po njegovem mnenju pred Slovenijo sedaj težji del dela. “Ker se tega izziva zavedamo, se ga bomo lotili takoj, že jutri,” je zatrdil.

Janša je komentiral tudi odločitev o rabatih – da so cena, ki so jo plačali za to, da je instrument sploh uveden, saj so štiri neto plačnice, ki te proračunske popuste imajo, v osnovi nasprotovale nepovratnim sredstvom.

Ni pomembno, koliko časa je trajalo, pomembno je, da dogovor je, saj se je prvi dan zdelo, da je to “misija nemogoče”, je sklenil premier.

 

“Vesel sem, da je danes ponoči bil včeraj oziroma danes ponoči dosežen napredek in da obstaja dokaj realno upanje, da danes ali jutri dosežemo končni dogovor, ko glede večletnega finančnega okvira Evropske unije, kot glede naslednje generacije oziroma sklada za okrevanje. Ostaja še nekaj odprtih vprašanj, ki se še dogovarjajo, kljub temu pa lahko rečem, da se je veliko stališč zbližalo,” je včeraj povedal predsednik vlade Janez Janša med posebnim evropskim koncilom, kjer se pogajajo o sredstvih EU v naslednjih sedmih letih in paketu pomoči zaradi koronavirusa.

Predsednik vlade Janez Janša poudarja, da je pri pogovorih pomembno dvoje: “Na voljo mora biti dovolj sredstev za alokacijo po celotni Evropski uniji in da je alokacija namenjenih sredstev primerna.” Pravzaprav je oboje enako primerno, kajti slovensko gospodarstvo je močno vpeto v skupni evropski trg od katerega imamo nadpovprečne koristi zato še poudari: “Glede na naš prispevek imamo tudi nadpovprečne koristi, od tega trga in vse kar se tukaj dogaja, ves denar ki je investiran v katerikoli evropski državi oziroma državi članice Evropske unije s katero naše gospodarstvo sodeluje je hkrati tudi investicija v naš napredek in razvoj.” Premier pravi, da se iz tega vidika borijo za oboje. Za zadosten obseg sredstev na evropski ravni, za ugodno razmerje subvencijami in med posojili in seveda tudi za ustrezno alokacijo sredstev. Na pogajanjih si želijo dobiti čim bolj ugodne odgovore in rešitve za konkretne dileme, ki jih ima Slovenija glede na delitev na vzhodno in zahodno kohezijsko regijo. Poudarja še, da ostajajo še tudi druga nerešljiva vprašanja: “Ostala vprašanja in dileme želimo rešiti in nasloviti tudi s pomočjo evropskih sredstev.”

Predsednik vlade je še povedal tudi o drugih vprašanjih, predvsem kako še dodatno zagotoviti, kako bodo evropska sredstva porabljena v skladu s kriteriji v skladu z obvezami posamičnih držav in v skladu s skupnimi dogovori na ravni EU. Poleg tega dajejo velik poudarek vladavini prava: “Razpravljamo o tem kaj vladavina prava sploh je in ali obstaja soglasje o tem, da je vladavina prava eden od temeljev na katerem stoji celotna Evropska unija.” Premier še poudari, da vladavina prava v nobenem primeru ni vezana zgolj na porabo oziroma investiranje evropskih sredstev. Je pa vladavina prava ravno tisti pogoj zaradi katerega je nastala Evropska unija, prav tako velja tudi pri vključitvi Slovenije: “V našem konkretnem primeru je eden od razlogov zaradi katerega smo se sploh vključili v Evropsko unijo,” je poudaril premier.

“Vladavina prava garantira oziroma bi morala zagotavljati enake vatle za vse in s tem tudi temelj svobode posameznika in normalnega razvoja tako posameznika kot države. Vladavina prava pomeni, da so sodišča nepristranska. Vladavina prava pomeni, da se ne krade volitev ali pa mandatov. Vladavina prava pomeni, da v Evropski uniji ne more biti ali pa ne sme biti političnih zapornikov. Vladavina prava je to, da nima samo ena politična stran v rokah vseh medijev in vladavina prava je nenazadnje tudi to, da se evropska sredstva in davkoplačevalska sredstva v katerikoli državi članici uporabljajo za blaginjo tistih, ki ta sredstva prispevajo,” je opozoril Janša.

Janša še poudarja, da je zelo pomembno kam razporedimo pridobljena sredstva: “Recimo, da namenimo desetine milijonov za izboljšanje oskrbe starejših, ta sredstva gredo za izgradnjo domov za ostarele, ne pa da se 70 milijonov evrov nameni za študije, za raznorazne prijateljske zveze ali za tako imenovane nevladne organizacije, ki od tega pravzaprav živijo.” Ravno zato naj bi bila koristna razprava o vladavini prava, ki se je odvijala ob robu pogajanja o alokaciji in obsegu sredstev in večletnem finančnem okviru. Pogovori so tako potekali o večletnem finančnem okviru in o skladu za okrevanje, ki je bila izjemno koristna, saj so po besedah Janše razčistili marsikaj tudi za nazaj. “Odslej naprej bo tudi bistveno težje graditi neko dnevno politiko na podlagi tega pojma,” je zaključil Janša.

Sara Kovač/Nova24TV

Zadnje novice

Sorodne vsebine