Predsednik vlade Janez Janša se je danes v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki udeležil dinamičnega prikaza vojaške vaje Preskok 2020, po opravljeni vaji pa je zbrane tudi nagovoril.
V svojem nagovoru je predsednik vlade izpostavil, da je vojaška vaja Preskok po dolgem času prva vaja Slovenske vojske izven vojaških poligonov, s čimer je bil ponovno vzpostavljen nujni stik s prebivalstvom, “ki je temeljnega pomena za to, da lahko dobro opravljate službo domovini.”
Premier Janša je v nagovoru poudaril tudi, da je zaupanje slovenske javnosti v Slovensko vojsko bilo vedno visoko, kljub temu, da se jo je skušalo, če ne drugače z umanjkanjem finančnih sred-stev, zreducirati na nekaj, kar ni ustavna kategorija.
Predsednik vlade je v nagovoru jasno poudaril, da je pripadnikom Slovenske vojske najbrž včasih težko, ko iz dela slovenske javnosti vidijo, da se njihova dejanja presojajo drugače kot dejanja koga drugega, oziroma “da se bolj blagohotno obravnava ravnanje nekega črnosrajčnika na protestih v Ljubljani, ki napade policijo in je ob tem zamaskiran in je to del nove normalnosti, kot pa to, če vojak Slovenske vojske ob opravljanju svoje službe uperi na nekoga, ki je sumljiv na prvi pogled, orožje. To postane škandal brez primere in nekateri to razglašajo celo za mednarodni škandal na naših tleh.” Pri tem je premier opomnil na star svetopisemski rek, ki pravi, da “precejajo komarje, velblode pa ne vidijo, ki hodijo mimo.”
Premier Janša je v nagovoru izpostavil tudi predano delo vojakov in dodal, da bo Vlada RS oziro-ma Ministrstvo za obrambo v prihodnje pripravila rešitve, tako za to, da se deloma uredi in dopolni status vojaka kot tudi, da se izboljša plačni položaj ter da se dolgoročno in srednjeročno zagotovi dodatna sredstva za opremo, ki jo vojska nujno potrebuje.
V nadaljevanju objavljamo nagovor predsednika vlade Janeza Janše:
“Spoštovani vojaki in častniki Slovenske vojske, spoštovani vsi navzoči,
najprej hvala za ta nazoren prikaz vaše dejavnosti v službi domovine, hvala tudi za vajo, ki ste jo izvedli, za vajo Preskok, ki se skoraj izteka. Bila je odrejena v izjemno kratkem času, načrtovana in vmes prilagajana situaciji. Verjamem, da ste na tej vaji spoznali številne naše sodržavljane, ki so vas bili veseli, še posebej v tistih občinah ob naši južni meji. Tudi sam sem dobil vrsto pozitivnih odzivov na vašo dejavnost. To je bila prva vaja Slovenske vojske izven poligonov po dolgem času, tako da je bil spet vzpostavljen ta nujni stik s prebivalstvom, ki je temeljnega pomena za to, da lahko dobro opravljate službo domovini. Opravljate jo zaenkrat v mirnem času in vsi delamo na tem, da bo temu tako tudi ostalo.
Če malo posežem s spominom nazaj. Pred natančno 30 leti v teh junijskih dneh smo bili na samem začetku. Takrat smo preštevali tiste redke kose pehotnega orožja, ki so nam ostali po razorožitvi slovenske Teritorialne obrambe. Tega je bilo zelo malo. In kljub temu, da se je vedelo, da takrat železna zavesa v Evropi poka po šivih, da je pokala po šivih tudi takratna Jugoslavija, in da je na volitvah zmagala koalicija Demos, ki je imela v svojem programu osamosvojitev in suvereno Slovenijo, nismo imeli v rokah praktično ničesar, s čimer bi takšno odločitev branili.
Ko je ta odločitev prišla na plebiscitu, je bilo že nekoliko boje, a če bi tisto razmerje sil merili v kategorijah, s katerimi danes uporabljate ali merite svojo moč in moč potencialnega nasprotnika, potem to ne bi bilo vredno niti početi. Tudi pred 29 leti, tik pred agresijo na Slovenijo, smo ravno v teh junijskih dneh izvedli delno mobilizacijo. Na tisoče vaših vrstnikov takrat vaših let, je bilo vpoklicanih pod orožje, ki pa ga še nismo imeli. Vsi smo takrat čakali na tisto znano ladjo z orožjem, ki je prišla z veliko zamudo in vaje so se izvajale brez tega, kar danes držite v rokah, se pravi brez orožja, nekaj časa, ko si predstavljate moralo tistih, ki so vedeli, da agresija prihaja, v rokah pa niso imeli ničesar. Ko smo se za silo opremili, je zasijalo nove sonce.
O teh stvareh govorim zato, ker ste vi naslednik teh obrambnih sil, ki so v tistih junijskih in julijskih dneh pred 29 leti Slovenijo obranile. Brez te obrambe in tega poguma slovenskih mož in fantov in tudi mnogih deklet takrat, samostojne Slovenije ne bi bilo. Ne bi bilo Slovenske vojske, ne bi bilo Slovenije v EU in Natu, veliko vprašanje je, kaj bi se kasneje dogajalo, ker se tok zgodovine vedno obrne v svojo smer, če se priložnosti, na katere naletiš, ne izkoristijo.
V zgodovini našega naroda je veliko takih neizkoriščenih priložnosti in vesel sem, da smo se pred 30 leti odločili drugače, bolje, in da smo bili to odločitev tudi sposobni ubraniti. Tako da nikoli ne pozabite, kaj je vaša tradicija, nikoli ne pozabite, da je Slovenska vojska praktično nastala iz nič, iz Manevrske strukture narodne zaščite, iz enot Teritorialne obrambe, ki so bile najprej razorožene, vendar iz slovenskih mož in fantov, ki so imeli vojaško znanje, ki so ga dobili tudi v enotah bivše armade, ki se je kasneje izkazala za agresorsko, in ki je v pravem trenutku bilo nadkrito z pravim odzivom na klic domovine.
Verjamem, da v teh časih, ki so sicer mirni, a vsekakor bistveno bolj polni izzivov, kot smo si to še zamišljali pred nekaj leti, govorjenje o teh časih zgleda kot obujanje nekih starih spominov, a zavedajte se, da so naloge v službi domovine praktično vedno enake in da je vam zaupana tista najtežja naloga, to pa je, da če je domovina ogrožena, da se jo brani tudi z orožjem in lastnimi življenji.
Iz tega vidika verjamem, da vam je včasih težko, ko iz dela slovenske javnosti ali pa odmevov tako imenovane javnosti vidite, da se vaša dejanja presojajo drugače kot dejanja koga drugega. Da se bolj blagohotno obravnava ravnanje nekega črnosrajčnika na protestih v Ljubljani, ki napade policijo in je ob tem zamaskiran in je to del nove normalnosti, če pa vojak Slovenske vojske ob opravljanju svoje službe uperi na nekoga, ki je sumljiv na prvi pogled orožje, pa je to škandal brez primere in nekateri to razglašajo celo za mednarodni škandal na naših tleh. Kot pravi star svetopisemski rek: “precejajo komarje, velblode pa ne vidijo, ki hodijo mimo.”
Je pa to neka virtualna realnost, ki se ustvarja pravzaprav iz nekih političnih nagibov za katere pa, ko gre za obrambo domovine in sploh vprašanje statusa slovenske vojske ne bi smeli obstajati. Ko gre za vprašanje obrambe domovine, obrambnih sil, je Slovenska vojska ključni del obrambnih sil, to je ustavna kategorija, ki je od vseh, ki je skupna vsem, tako kot zastava, ki jo nosite na levem ramenu, ali grb slovenske države, ali vsi drugi simboli, ki so skupni.
Slovenska vojska je zaradi tega dejanja pred 29 leti v očeh velikanskega dela slovenske javnosti pravzaprav v takšnem delu slovenske javnosti, ki je tudi glasovala na plebiscitu za samostojno Slovenijo, imela pozitiven obraz.
Spomnim se javnomnenjskih raziskav pred 25 leti, Slovenska vojska, institucija slovenske države, je bila vredna največjega zaupanja in kljub temu, kar se je dogajalo v kasnejših letih in desetletjih, ko se je skušalo, če ne drugače z umanjkanjem finančnih sredstev, Slovensko vojsko zreducirati na nekaj, kar ni ustavna kategorija, tudi v tem času, je podpora javnosti obstala. Upam in verjamem, tudi po odzivih, ki sem jih sam dobil, da ste do podobnega prepričanja prišli tudi v zadnjih tednih, ko ste izvajali vajo Preskok, ko ste izven vojašnic in vojaških poligonov videli, kako še posebej tisti, ki se ob južni meji čutijo ogrožene zaradi ilegalnih migracij, gledajo na vas kot na zaščitnike oziroma kot na tiste, ki ste poklicani za to, da jih zavarujete, če je to potrebno.
Kot rečeno že prej, veliko tega, kar bi moralo biti v zadnjih letih in desetletjih in kar je umanjkalo, je potrebno nadoknaditi. Slovenska vojska po doktrini, konceptih, ustavi, zakonodaji, bi morala biti večja in močnejša od tega, kar trenutno ste. Verjamem pa, da tisti, ki ste v vojski, kljub nizkemu številu, svoje naloge opravljate predano, s srcem, v službi domovine in da se veliko ostalega manjka da nadoknaditi s tem. Ne da se pa nadoknaditi vsega. Zato je Vlada RS, Ministrstvo za obrambo, v tem kratkem času tega mandata pripravila rešitve, tako za to, da se deloma uredi in dopolni vaš status, delali bomo tudi na tem, da se izboljša vaš plačni položaj in da se dolgoročno in srednjeročno zagotovi dodatna sredstva za opremo, ki jo nujno potrebujete.
Slovenija vas pošilja tudi v tvegane mednarodne misije in dolžnost države je, da vam za takšne naloge zagotovo opremo, ki bo varovala vaša življenja in omogočala, da bodo te naloge dobro opravljene. Vsem tistim, ki ste tukaj in ste že bili na teh misijah, se zahvaljujem za vaš prispevek. Odzivi kolegov v Evropi in drugod v Zvezi Nato, s katerimi komuniciram, so pozitivni.
Veliko pohval je bilo tudi na nekatere aktivnosti, ki ste jih izvedli v času epidemije, ko smo skrbeli za naše pripadnike, ki so oboleli, pa hkrati tudi za druge, ko smo prvi reagirali ob izbruhu epidemije med mednarodnimi silami v Bosni in ko ste tudi na različnih dolžnostih pomagali Civilni zaščiti in prebivalstvu v času, ko smo spoznavali, da smo lahko poleg od klasičnih groženj neposredno ogroženi tudi od epidemije, in se je dogajalo nekaj, kar je bilo v veliki meri nepredstavljivo. Zahvala tudi načelniku, poveljniku sil in ostalim odgovornim, ki so poskrbeli za to, da je bilo okužb zelo malo, da, kot smo slišali prej ob predstavitvi, ni prišlo do niti enega izbruha na delu med opravljanjem vaše dolžnosti in da so se tiste okužbe, prinesene od zunaj, omejile v realnem času.
Torej hvala še enkrat. Opravičujem se, da ne bom mogel biti z vami ob zaključku vaje v petek, kot smo sprva načrtovali, takrat je namreč tudi videokonferenca Evropskega sveta in so stvari, ki so neodložljive.
Ob zaključku vaje še enkrat čestitke in zahvala v imenu vseh tistih državljank in državljanov, ki so bili veseli vaše prisotnosti na južni meji.
Ostanite še naprej predani službi domovine! Hvala lepa!”
Posnetek govora Janez Janša si lahko ogledate tukaj.
Vir: gov.si
