Piše: Vida Kocjan
Balkansko bratenje in posli ljubljanskega župana Zorana Jankovića ter srbskega predsednika Aleksandra Vučića porajajo precej vprašanj − od gospodarskih povezav, do političnih interesov in osebnih poznanstev. Simbolni objemi na stopnicah, darila in prijateljske pohvale so eno, drugo pa so zemljišča, dovoljenja in koncesije. Ko se vse to poveže, se izkaže, da so akterji ujeti med kapitalom in kapitalizmom.
Največji gradbeni in infrastrukturni projekti v Ljubljani imajo skupni imenovalec: poslovneži s poreklom iz Srbije ali Republike Srbske so pogosto tesno povezani z Vučićevo oblastjo.
Odnosi in burni odzivi
Pri poslovnih povezavah obstajajo konkretni projekti ali investicije med Ljubljano in Beogradom, kjer sta imela vpliv tako Janković kot Vučić. Obstaja tudi škodljiva politična dinamika, kjer se kažeta simpatija ali politična podpora med obema akterjema.
Odnosi med ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem so v začetku leta 2025 sprožili burne odzive v Sloveniji. Jankovićeva javna podpora Vučiću, izražena v domnevno zasebnem pismu, poslanem sicer s službenega e-naslova, je naletela na ostre kritike javnosti in političnih akterjev. Ko ljubljanski župan Zoran Janković sredi nemirov v Beogradu pošlje pismo podpore Aleksandru Vučiću in ga razglasi za »jamstvo miru in stabilnosti«, to ni več le osebna gesta; ko pismo objavi kar na uradni spletni strani Mestne občine Ljubljana, to ni več zasebna zadeva. Ko ga pri tem podpirajo investitorji iz Vučićevega kroga, postane jasno: med Ljubljano in Beogradom ne gre več le za kulturno ali gospodarsko sodelovanje – gre za zavezništvo, ki presega običajne oblike političnega bontona.
Veliko več kot znanca
Zoran Janković in Aleksandar Vučić sta dolgoletna znanca. V politični govorici to pogosto pomeni precej več: skupna zgodovina, neformalna lojalnost, razumevanje interesov. Ko Janković Vučića označi za »prijatelja«, je to resnično – toda vprašanje je, koliko to prijateljstvo vpliva na gospodarsko krajino Ljubljane, kjer srbskih »poslovnežev« ne manjka.
Zloraba županske funkcije
Jankovićeva podpora Vučiću je sprožila val kritik. Številna so opozorila, da je šlo za zlorabo županske funkcije za izražanje zasebnega mnenja. Celo nekdanji predsednik republike Milan Kučan je potezo označil za politično napako. Dlje od tega pa ni zmogel. Približno 1000 protestnikov se je 8. februarja zbralo pred srbskim veleposlaništvom v Ljubljani in se odpravilo do Mestne hiše, kjer so zahtevali Jankovićevo opravičilo zaradi podpore Vučiću.
Janković se je branil, da gre za njegovo osebno stališče, a je priznal, da je bila to politična napaka, in vztraja pri svojem stališču. Izgovarjal se je, da je pismo napisal kot zasebnik in da izraža njegovo osebno mnenje. Čudno (ali pa tudi ne), podobno stališče je zavzel tudi Informacijski pooblaščenec RS.
Dinamika, simpatija in politična podpora
Politična dinamika in simpatije med Zoranom Jankovićem in Aleksandrom Vučićem se kažejo skozi številne javne izjave, obiske in simbolne geste. Poznata se že vrsto let. Janković je večkrat javno izjavil, da ga z Vučićem veže osebno prijateljstvo, kar presega uradne diplomatske odnose. Janković Vučića večkrat gostil v Ljubljani in tudi sam obiskal Beograd. Med srečanji sta izmenjala darila, se objemala na stopnicah mestnih palač in dajala skupne izjave. Na odprtju prenovljenih športnih objektov v Srbiji je bil Janković častni gost skupaj z Vučićem, Miloradom Dodikom (Republika Srbska) in Aleksandrom Čeferinom – kar so nekateri označili za neformalno regionalno elito s spornimi povezavami. Velik del simpatije temelji tudi na skupnih interesih – več srbskih poslovnežev blizu Vučića investira v Ljubljani (Kostić, Milanović, Mišković), Janković pa pogosto pomaga pri urejanju zemljišč in postopkov.
Nekateri analitiki opozarjajo tudi na »balkanski poslovno-politični krog«, kjer gre za podporo, ki ni več ideološka, temveč strateška in pragmatična.
Medijska nekritičnost
Srbski mediji, zlasti tisti blizu Vučiću, Jankovića pogosto opisujejo v pozitivni luči kot »vizionarja«, »uspešnega menedžerja« in »velikega prijatelja Srbije«. Slovenski mediji so bolj razdeljeni: levi mediji (to je večina) mu pogosto oprostijo tovrstne simpatije, desni pa ga kritizirajo kot simbol klientelizma in neformalne diplomacije.
Kaj je v Ljubljani že v rokah srbskih poslovnežev?
V zadnjih letih so srbski poslovneži in podjetja znatno povečali svojo navzočnost v Ljubljani, zlasti na področju nepremičnin, gradbeništva in hotelirstva. Nekateri od teh projektov so povezani tudi s politiko in z javnimi sredstvi.
Miodrag Kostić (MK Group) – Vrtno mesto Sibirija
Srbski poslovnež Miodrag Kostić, lastnik MK Group, načrtuje graditev skoraj 500 stanovanj v okviru projekta “Vrtno mesto Sibirija” ob Cesti dveh cesarjev v Ljubljani. Ta zemljišča so bila prej v lasti podjetja Electa Naložbe, ki je v lasti sinov ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Zaradi dolgov so zemljišča prešla v roke Kostićevega podjetja Monetic.
Miroslav Mišković (Delta Holding) – Hotel Intercontinental
Delta Holding v lasti srbskega tajkuna Miroslava Miškovića je v središču Ljubljane zgradil luksuzen hotel Intercontinental. Zemljišče na Bavarskem dvoru je Delta kupila od podjetja Rastoder, katerega lastnik je Izet Rastoder, znan po trgovini z bananami in nekdanjem predsedovanju NK Olimpija.
Mladen Milanović Kaja (MG Mind) – Stožice in KPL
Mladen Milanović, najbogatejši tajkun iz Republike Srbske, je prek podjetja MG Mind prevzel nedokončan trgovski del Športnega parka Stožice. Poleg tega je že leta 2015 kupil Komunalno podjetje Ljubljana (KPL), ki sodeluje pri javnih razpisih v Sloveniji. Milanović naj bi vzpostavil nepremičninski imperij v Ljubljani, pri čemer mu pomagajo povezave z ljubljanskim županom Zoranom Jankovićem in predsednikom Republike Srbske Miloradom Dodikom.
Dušan Mojsilović (Agromarket) – Hotel Austria Trend
Srbsko podjetje Agromarket v lasti Dušana Mojsilovića, ki je tudi lastnik Semenarne Ljubljana, naj bi kupilo hotel Austria Trend ob severni ljubljanski obvoznici. S tem Agromarket širi svojo navzočnost v slovenskem hotelirstvu.
Izet Rastoder – Nepremičnine in predelava odpadkov
Izet Rastoder, znan po trgovini z bananami, je v Ljubljani aktiven tudi na nepremičninskem trgu. Med drugim je kupil poslovne prostore na Mestnem trgu 8, ki so bili prej v lasti sinov Zorana Jankovića. Poleg tega je leta 2018 prevzel mariborsko podjetje Gorenje Surovina, enega največjih slovenskih predelovalcev odpadkov.
Samo navedeni primeri kažejo močno navzočnost srbskih poslovnežev v Ljubljani, zlasti na področju nepremičnin, hotelirstva in javnih storitev. Povezave med temi poslovneži in lokalnimi oblastmi, vključno z županom Zoranom Jankovićem, pa sprožajo vprašanja o vplivu tujih investicij na mestni razvoj in transparentnost poslovanja.
Milan Zver o Jankoviću
Evropski poslanec Milan Zver: »Vse analize PR iz Srbije o Jankoviću prezrejo bistvo. Ne gre za selitev v Beograd, temveč za kronanje v Ljubljani. Strici in mediji mu tlakujejo pot do premierskega stolčka v Sloveniji, Vučić pa mu v ozadju pomaga z grajenjem imidža državnega voditelja.«
Hrvaška z velikimi koraki v prihodnost, Slovenija stopica na mestu
Mark Boris Andrijanič, minister za digitalizacijo v prejšnji vladi: »Slovenija kot periferija Hrvaške, Ljubljana kot podružnica Beograda, Vlada pa hčerinska družba Gen-I. Od sanj o Švici nam bo kmalu ostal le še švic.« Tako je nekdanji minister za digitalizacijo Andrijanič komentiral novice, da je slovensko poslovno okolje iz dneva v dan bolj neprijazno. Vedno višji davki, zapletena birokracija, vladni korupcijski škandali in na splošno negativen odnos države do podjetništva so resna grožnja blaginji državljanov. Na to so opozorili v Klubu slovenskih podjetnikov – KBC in zapisali: »Medtem ko so bili naši severni sosedje Avstrijci vedno nekaj korakov pred nami, nas zdaj začenjajo z davčno ugodnim sistemom, debirokratizacijo in drugim vlaganjem v prijazno podjetniško okolje prehitevati tudi Hrvati, zaradi katerih mnoga podjetja zapuščajo Slovenijo in se selijo k njim. Primerljivi podatki o poslovnem okolju v Sloveniji in na Hrvaškem so skrb zbujajoči.«
