Piše: Lucija Kavčič
Spletna vplivnica Zala Klopčič je v pogovoru med drugim pojasnila, zakaj so v Novi smeri zasnovali spletno mesto, imenovano Referenca.
DEMOKRACIJA: Gospa Zala Klopčič, kaj je Referenca?
Zala Klopčič: Referenca je neodvisna spletna platforma, ki deluje kot vodnik po referendumih. Namenjena je temu, da volivkam in volivcem na prijazen način predstavi vsebino aktualnih referendumskih vprašanj. Volivci so namreč pogosto lahko zavedeni ali ranljivi, predvsem ko gre za referendumska vprašanja, ki so lahko zapletena, nejasna ali predmet zavajanja. Prek kratkega vprašalnika uporabnik na enostaven način izve, kakšne spremembe prinašajo posamezni zakoni, na koncu pa vidi, kateremu stališču so njegovi odgovori najbližje. V Novi smeri smo jo zasnovali na podlagi izkušenj s parlamentarnih volitev, ko smo ustvarili spletno orodje volitvobox.si, ki je doseglo visoko participacijo. Cilj platforme je zato povečati informiranost in politično participacijo ter omogočiti odločanje na podlagi jasnih in nevtralnih informacij, ne pa na podlagi ideologije ali zavajanja.
Kaj v resnici prinaša novela zakona o parlamentarni preiskavi in zakaj je dobra?
Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o parlamentarni preiskavi, sprejet maja 2026, predvsem omejuje možnost, da se akt o odreditvi preiskave izpodbija pred ustavnim sodiščem že v začetni fazi. To pravico zdaj pridržuje le Sodnemu svetu in generalnemu državnemu tožilcu v primerih, ko gre za morebiten poseg v neodvisnost sodstva oziroma tožilstva. Zakon tudi prepoveduje ponovno odreditev preiskave o isti zadevi, o kateri je že bilo sprejeto končno poročilo, jasneje ureja izločitev članov komisije in uvaja sodno varstvo preiskovancev po koncu postopka z možnostjo tožbe v upravnem sporu. Zagovorniki menijo, da zakon vrača učinkovitost parlamentarni preiskavi kot ustavnopravnemu instrumentu nadzora nad nosilci oblasti, saj je prejšnja ureditev omogočala dolgotrajne procesne blokade. Nasprotniki pa opozarjajo, da omejitev pravnih sredstev že v fazi odreditve lahko oslabi varstvo človekovih pravic preiskovancev in poveča tveganje za politično zlorabo preiskav.
Zakaj je prav, da se na vprašanje o pravici do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe obkroži ZA?
Zagovorniki poudarjajo načelo vzajemnosti: socialna pomoč naj ostane varnostna mreža za tiste, ki objektivno ne morejo delati, od delovno sposobnih pa je razumno pričakovati prispevek v obliki družbenokoristnega dela. Menijo, da bi to spodbudilo aktivacijo, zmanjšalo dolgotrajno brezposelnost in okrepilo pravičnost sistema. Nasprotniki opozarjajo, da je vprašanje nejasno in da že veljavna zakonodaja vsebuje varovalke proti zlorabam. Ker gre za posvetovalni referendum, izid ne bo neposredno zavezujoč, lahko pa da politični signal za morebitno zakonsko ureditev.
Kako bo na slovenska mesta vplivalo to, da na tokratnih lokalnih volitvah ne bodo več volili državljani tretjih držav?
Že od septembra 2026 državljani tretjih držav s stalnim prebivališčem nimajo več volilne pravice na lokalnih volitvah, saj je novela zakona začela veljati in se bo uporabljala za novembrske volitve. Referendum je posvetovalni. Zagovorniki omejitve poudarjajo, da lokalne odločitve o županih in občinskih svetih sprejemajo tisti, ki so del politične skupnosti prek državljanstva, kar krepi vez med volilno pravico in pripadnostjo državi. V občinah z večjim deležem teh prebivalcev bi se volilno telo zmanjšalo, kar bi lahko vplivalo na lokalne rezultate. Nasprotniki opozarjajo, da odvzem pravice lahko zmanjša politično participacijo teh prebivalcev in njihov občutek pripadnosti. Vpliv na večino mest bi bil omejen, v nekaterih okoljih z višjo koncentracijo priseljencev pa bi lahko bil bolj opazen.
Kako se opredeliti do RTV-prispevka?
Zagovorniki ukinitve menijo, da gre dejansko za obvezen davek, ki ga plačujejo skoraj vsi, ne glede na to, ali vsebine RTVS spremljajo ali ne. Poudarjajo, da bi ukinitev omogočila premislek o drugačnem, morda učinkovitejšem modelu financiranja, hkrati pa bi lahko spodbudila racionalizacijo delovanja javnega zavoda. Nasprotniki opozarjajo, da je stabilno financiranje ključno za obstoj kakovostnega javnega medija. Ustava zahteva financiranje javne radiotelevizije, a ne predpisuje konkretnega modela. Glasovanje bo zato predvsem izraz mnenja o tem, ali je sedanji sistem prispevka še ustrezen ali pa potrebuje spremembo.
