Dogajanje v DeSUSu postaja vse bolj napeto. Nekateri člani stranke vztrajno poskušajo razrešiti svojo predsednico Aleksandro Pivec, to pa poskušajo na vse načine, z izjemo sklica izrednega kongresa. Predsednik Sveta stranke Tomaž Gantar trdi, da bi lahko predsednica bila razrešena s strani Sveta, a je to v neskladju s pravilnikom stranke. Inštitut za ustavno pravo je podal jasno mnenje, da pravilnik jasno določa, da so predsedniki in člani organov stranke izvoljeni na kongresu, kot to določa sprejet statut. Pivčeva ima podporo med člani, zato je velika verjetnost, da bi bila ponovno izvoljena, določeni notranji akterji pa bi radi poskusili vse, samo da to tega ne bi prišlo.
Stranka DeSUS ima statut in program, ki ga sprejme na kongresu stranke. Statut med drugim tudi določa notranjo ali teritorialno organiziranost stranke ter mandatno dobo članov organov stranke. Statut tako določa med organi stranke na državni ravni organiziranost tudi predsednika stranke, kot organ stranke.
Po prvem odstavku enajstega člena statuta mandat organom stranke, delovnih teles, organov teritorialnih in pokrajinskih organizacij ter njihovih članov traja štiri leta oziroma do predčasno sklicanega volilno programska kongresa stranke oziroma konference ali skupščine teritorialne ali pokrajinske organizacije. Po izteku mandata so člani lahko ponovno izvoljeni. V primeru ko je do volilnega kongresa manj kot eno leto in predsednik zaradi določenih razlogov ne more opravljati svojega dela, lahko v tem primeru funkcijo predsednika prevzame eden izmed podpredsednikov stranke, ki ga s tajnim glasovanjem izvoli Svet stranke.
Nov predsednik stranke je v primeru Aleksandre Pivec izvoljen le v primeru, če bi sklicali predčasni kongres stranke
Ker kongres ni oddaljen manj kot eno leto, funkcija predsednika stranke ne more preiti na enega izmed podpredsednikov stranke v času do rednega kongresa, pač pa funkcijo do predčasnega sklicanega kongresa, obdrži dosedanji predsednik stranke.
Glede 16. odstavka 16. člena na katerega se sklicuje v tvitu Tomaž Gantar, bi to sicer pomenilo, da bi Svet stranke med kongresom bolj ali manj zamenjeval člane organov, a to bi bilo po mnenju Inštituta za ustavno pravo dopustno le, če bi to bilo zapisano v statutu, zato je alineja v omenjenem odstavku v nasprotju z načelom jasnosti in določnosti predpisov, saj statut ne določa jasnih razlogov za razrešitev, razen presplošne politične ocene delovanja. Glede na zapisane člene, naj bi tako po statutu stranke tako lahko izvršni odbor kot tudi svet stranke razrešila posameznega člana stranke, kar je v nasprotju ne le z načelom jasnosti predpisov, pač pa predvsem s postopkom imenovanja tega člana s strani pristojnega člana.
Sara Kovač/Nova24TV
