Ekonomist Jože P. Damijan je konec oktobra (s podporo intelektualcev iz omrežja Foruma 21) prvakom koalicijskih strank SMC, NSi in DeSUS poslal programski dokument s prioritetami nove levičarske vlade do volitev 2022, o katerih so se prej domnevno poenotili v opozicijskih strankah LMŠ, SD, Levica in SAB, ter vabilo k pogovorom. No, prva je njegovo vabilo zavrnila Nova Slovenija, včeraj pa tudi SMC. DeSUS naj bi svojo odločitev sporočil po svojem volilnem kongresu v začetku decembra. A jasno je, da se jim morebitni prestop v neko novo levo koalicijo ne bi obrestoval, saj so v obstoječi Janševi vladi dosegli daleč največ, za interese upokojencev, do sedaj.
A trenutno je bolj kot to zanimivo dejstvo, da vlada znotraj t. i. Koalicije ustavnega loka (KUL) in tudi širše popolno nezaupanje, ki ga komaj prikrivajo pred slovensko javnostjo.
Na to je odkritosrčno v intervjuju za včerajšnjo Mladino opozoril tudi sam Jože P. Damijan.
Mladina: Lahko zagotovite, da so se koalicijske stranke vaše koalicije spremenile in da bo tokrat drugače, da se voditelji ne bodo prerekali ob vsaki najmanjši dilemi?
Damijan: »Ta narcisizem majhnih razlik je dramatičen in bo vedno obstajal, ker imamo šest strank na levi sredini, ki se borijo za svoj politični kruh. Dokler imamo takšno konfiguracijo, bo vsaka stranka poudarjala le sebe, svoj prispevek. Vsebinski del, konsenz glede potrebnih reform, ukrepov ali političnih prioritet, je jasen in je bil hitro usklajen. Se pa bojim, da bodo stranke, s katerimi bomo oblikovali novo vlado, začele predvsem v javnih nastopih vleči vsaka na svojo stran, V prejšnji vladi Marjana Šarca ste imeli problem med SAB in DeSUS, ker je SAB začela nagovarjati volivce stranke DeSUS. Pa nagajanja med Levico in SD ter med LMŠ in SMC. Sem realist, tega ne izključujem, časa do volitev ni več veliko in vem, da bo ta kanibalizem med njimi ponovno oživel.« …
V nadaljevanju intervjuja za Mladino je Damijan še priznal, da so »vezi«, ki jih gradijo še vedno »zelo krhke«.
Damijan: »Spomniti se morate, kako se je ta bivša koalicija pod vodstvom Marjana Šarca razšla – z velikimi medsebojnimi obtožbami in zamerami. Predsednik vlade je odstopil, ne da bi pred tem komu kaj povedal, še svojim poslanecm ne. Te zamere so še vedno tukaj in vsi seveda želijo zagotovilo, da se kaj takšnega ne bo ponovilo. Ampak sam tukaj nisem problem, sem nekdo, ki strasti umirja in združuje. Na usklajevanjih sem doslej poskušal amortizirati zamere. Problem pa je, ker predvsem stranke, ki jih snubimo, snubcem čisto še ne zaupajo in ne verjamejo povsem, da katera ne bo predčasno izskočila iz koalicije.«
No, kot kažejo te besede Jožeta P. Damijan pa ne obstaja samo veliko nezaupanje med potencialnimi koalicijskimi strankami, ampak tudi med LMŠ, SD, Levico in SAB ter samim Damijanom.
Kot je namreč priznal v intervjuju za Mladino so ga te stranke pripravljene podpreti samo pod pogojem, če na naslednjih volitvah on sam, ali njegova stranka, ne bo kandidirala.
Mladina: Pravite, da prihajate kot mandatar začasno do naslednjih volitev. Kaj pa, če vas stranke prosijo za kandidaturo?
Damijan: »Ne bodo. Moral sem celo dati zavezo, da ne bom kandidiral na naslednjih volitvah – ki sem jo z veseljem dal.«
Skratka, zamere znotraj t. i. koalicije KUL niti približno niso zglajene. Med strankami LMŠ, SD, Levico in SAB obstaja veliko nezaupanje in rivalstvo. Hkrati vlada tudi veliko nezaupanje teh strank do samega Jožeta P. Damijana kot tehničnega mandatarja, saj se te stranke bojijo, da bi jim s sedanjo medijsko promocijo, ki jo je deležen s strani dominantnih medijev, v primeru njegovega samostojnega nastopa, pobral številne volilne glasove.
In bi se znašli še bolj na obrobju slovenskega političnega prostora, saj se že sedaj brez potrebe izgubljajo v politično amorfni koaliciji KUL, ki nima prave prihodnosti. V opoziciji je namreč potrebno delati na prepoznavnosti posamezne stranke, ne pa neke samooklicane koalicije, ki so si jo zamislili botri iz ozadja pod vodstvom Gregorja Golobiča.
Skratka, če bi jim slučajno uspelo sestaviti vlado, bi se že takoj naslednji dan spet sprli…
Če, ne pa po vsej verjetnosti že veliko prej…
