Politični analitiki: Kriza lahko v ljudeh pokaže vse najboljše, lahko pa tudi vse najslabše. In to slednje očitno velja za levo opozicijo

“Kriza lahko v ljudeh pokaže vse najboljše, lahko pa tudi vse najslabše. In to slednje očitno velja za levo opozicijo,” je delovanje koalicijskega loka komentiral dr. Borut Rončevič in pristavil, da obenem lahko razume, da se nekemu profesorju zdi kul, da bi se enkrat v življenju preizkusil v vlogi predsednika vlade. “Opozicija bo morala v bodoče politični alternativi pristopiti veliko bolj vsebinsko in vizionarsko, kot le z lastnim konstituiranjem prek “anti-Janša” politike,” meni politolog dr. Neven Polainar. Da bi se politika vendarle morala potruditi stopiti skupaj in vsaj nekaj tednov v času težke epidemije minimalno sodelovati, pa opoziciji priporoča dr. Miro Haček.

 

Opozicija nadaljuje s projektom sestave alternativne tehnične vlade pod vodstvom Jožeta P. Damijana, ki bo na pogovore povabil vse stranke, razen SDS in SNS. S strani predsednika NSi Mateja Tonina je že dobil prvo zavrnitev, podobno je napovedal tudi vodja SMC Zdravko Počivalšek. Velike upe Damijan polaga še na DeSUS. Kakšne možnosti ima torej leva opozicija za prevzem oblasti pod vodstvom Jožeta P. Damijana? So izbrali pravi čas za ta manever glede na vrhunec epidemije? Je opozicija sploh sposobna ponuditi alternativo vladajoči koaliciji? Na ta ključna vprašanja so odgovarjali poznavalci slovenske politike.

Ekonomski izzivi v prihodnosti terjajo sposobno vlado

“Popolnoma razumljivo je, da želijo priti na oblast, pa četudi so jo z nespretnostjo in poniglavostjo sami izpustili iz rok,” je pojasnil sociolog dr. Borut Rončević in pristavil, da je hkrati tudi popolnoma neodgovorno in onstran razuma, da to poskušajo doseči v času, ko smo pred največjimi izzivi v času samostojne Slovenije. “Situacija zahteva ne le operativno vlado, kar vsi ponavljajo, ampak predvsem izrazito kompetentno vlado. Če pogledamo to druščino, ki se nam ponuja in jo druži predvsem sovraštvo do te vlade in pa sladostrastne misli o oblasti, nas lahko skrbi,” je še opozoril.

Izzivi niso le zdravstveni, ampak tudi ekonomski. Z njimi bomo imeli opravka tudi potem, ko bomo epidemijo obvladali. Danes, bolj kot kadarkoli prej, ni vseeno kdo nam vlada. Slovenija že sedaj, zaradi več kot desetletja nesposobnih levih vlad, po Rončevičevem mnenju, razvojno zaostaja, trenutni izzivi pa so še veliko hujši. “Le upamo lahko, da je ta politični projekt račun brez krčmarja in da bosta v koaliciji prevladali odgovornost in modrost,” je sociolog izrazil upe za prihodnost.

“Neresno je, da v času izrednih razmer skušajo rušiti vlado, ki se pripravlja na predsedovanje EU čez dva meseca,” se je strinjal zgodovinar in novinar Tino Mamić. “Še bolj neresno pa je to početi s foteljskim kandidatom, ki nima nobene legitimnosti, saj še skozi vrata parlamenta ni prišel. O tem lahko debatiramo, ko bo vstopil skozi vrata in ko ga bo kdo uradno predlagal za mandatarja. Zdaj je za to škoda vsake besede,” je Mamič odločno podal svoje mnenje o Damijanu.

V času epidemije bi se politika morala potruditi stopiti skupaj in vsaj nekaj tednov sodelovati

“Gre seveda za legitimni poskus prevzema oblasti, čisto običajno politično igro, ki pa poteka v nekoliko neprimernem času epidemije, kjer bi se politika vendarle morala potruditi stopiti skupaj in vsaj nekaj tednov minimalno sodelovati. Ker se to pri nas kljub deset tisočim okuženim in desetinah žrtvam koronavirusa ne zgodi, se mi zdi posebej povedno in upam, da tokrat volivci ne bodo imeli pregovorno kratkega spomina,” je povzel ter podal mnenje Politolog in profesor na FDV dr. Miro Haček, obenem pa še razložil, da gre pri pobudi, ki nosi nekoliko neposrečeno ime Koalicija ustavnega loka, a veliko boljšo kratico KUL, za poskus združevanja štirih koalicijskih strank, pred meseci še (nad)koalicijskih partnerjev Šarčeve vlade, pod nekim zunanjim mandatarjem, kar je sicer nekoliko nenavadno, saj gospod Damijan nima nikakršne politične legitimnosti za razliko od gospodov Marjana Šarca, Luke Meseca in drugih, ki so mandat vendarle dobili na preteklih parlamentarnih volitvah.

KUL za (ponoven) prevzem oblasti nima dovolj glasov, je ponovno spomnil, zato potrebuje vsaj osem dodatnih glasov. Zgolj DeSUS, primarna tarča zadnjih nekaj mesecev ne bo zadoščal, ampak bo treba pridobiti še vsaj tri poslance SMC ali manjšin.

Za resnejšo politično spremembo bi bilo potrebno premešati karte na volitvah

Da aktualna opozicija, ki je v začetku leta zdrsnila s konja, sedaj pa bi istega zopet zajahala, težko ponuja kaj vsebinsko resnega, pa nam je zaupal politolog in ekonomist dr. Neven Polainar. “Za resnejšo politično spremembo bi bilo potrebno premešati karte,” je povedal in dodal, da bi to lahko prinesle le nove volitve, ki pa v aktualni situaciji za zdaj niso realna opcija. Predsedovanje Slovenije Svetu EU je pred vrati, je opomnil politolog, korona kriza, kolikor je že ta resna, pa nas obdaja z vseh strani ter skladno z ukrepi tudi determinira vsak delček družbenega in političnega življenja.

Volitve, ki bi politično verificirale tudi dejansko legitimnost stranke DeSUS znotraj aktualne vlade, prav tako pa tudi vprašanje SMC-ja, do izteka mandata aktualne vlade niso verjetne, je še napovedal in svetoval: “Opozicija bo morala v bodoče politični alternativi pristopiti veliko bolj vsebinsko in vizionarsko, kot le z lastnim konstituiranjem prek “anti-Janša” politike. Nov politični strankarski subjekt, ki pa hkrati ne bi bil le produkt istih centrov moči in bi imel pristen ljudski naboj, bi bil vsekakor osvežitev v smeri krepitve demokracije v Sloveniji.“

Sara Bertoncelj