Piše: Lucija Kavčič
Velika noč je pred vrati, med pripravo nanjo pa je treba prehoditi pot Jezusovega in svojega križa v luči zmage Življenja, je v pogovoru za Demokracijo povedal pater Ciril Alojz Božič.
Pater Božič, kaj je tisto, kar je v pripravah na veliko noč nujno, in kaj je povsem odveč?
V praznovanje velike noči – praznika Jezusovega vstajenja od mrtvih – smo vstopili pravzaprav že s pepelnično sredo, s 40-dnevnim postom, potem z nadvse slovesnim praznovanjem cvetne nedelje, Jezusovega slovesnega prihoda v Jeruzalem. In pred nami so pomenljivi dnevi vélikega tedna: véliki četrtek – evharistija; véliki petek – obsodba in Jezusova smrt na križu; vélika sobota – Božji grob! Kakšno mojstrovino nam je malo pred svojo smrtjo zapustil v Kamniku mojster arhitekt Jože Plečnik s kapelo Božjega groba, kjer se na véliko soboto po končani vigiliji z mogočno trikratno Alelujo začne velikonočno slavje s procesijo.
V pripravi je torej treba prehoditi to pot Jezusovega in svojega križa v luči zmage Življenja. Ni pa res nujno, da so vsa okna naše hiše prav v teh dneh pomita! Odnosi torej, ne stvari!
Se je praznovanje velike noči v Sloveniji v zadnjih desetletjih spremenilo?
Ker sem v Avstraliji preživel v skupno 29 let, bi težko povedal, ali se je v Sloveniji v zadnjih letih v praznovanju velike noči kaj spremenilo. Cvetna nedelja in velika noč privabita v naša svetišča veliko ljudi, ki jih med letom ni. Hvala Bogu! Se pravi, da zmagoslavno pritrkovanje velikonočnih zvonov še prebuja spanec našega navideznega udobja, in menim, da nam bo vse bolj nemiren in turoben čas, v katerem živimo, vse pogosteje in glasneje zastavljal vprašanja smisla, vere, vrednot. Deset Božjih zapovedi, Jezusovo življenje, njegova zmaga nad smrtjo in njegov evangelij so temelj slovenske in evropske civilizacije, kulture in razvoja.
Kakšna pa so praznovanja velike noči v Avstraliji?
V Avstraliji je véliki petek državni praznik. Zelo miren jesenski dan. Po ulicah mest poteka pobožnost križevega pota, v kateri sodelujejo kristjani različnih obredov in izpovedi: katoličani, maroniti, anglikanci, baptisti, prezbiterijanci, iskalci in celo neverni. Bogoslužni obred je v cerkvah ob treh popoldne, ob uri Jezusove smrti na križu. Tako je bilo tudi v vseh treh slovenskih misijonskih središčih, v Sydneyju, Melbournu in Adelajdi. Letos imamo v Avstraliji le dva patra frančiškana: patra Darka Žnidaršiča v Sydneyju in patra Simona Petra Berleca v Melbournu. Tako imajo tam prav tako lepa bogoslužja kot mi doma. Cvetna nedelja, slovenske butarice in blagoslov velikonočnih jedi na veliko soboto – vse to je močno zakoreninjeno in naši rojaki so ponesli te izraze naše vernosti v to daljno deželo Južnega križa prav takšne, kakršne so imeli doma v Sloveniji. Za Melbourne vem, da so po naših običajih vpeljale blagoslov velikonočnih jedi tudi nekatere avstralske župnije.
Kaj bi Slovencem v teh dneh pred veliko nočjo še posebno priporočili?
V letu 2026 v Avstraliji beležijo opazen porast števila krstov odraslih, kar nekateri imenujejo »druga pomlad« katoliške vere. V Franciji bo med velikonočno vigilijo 4. aprila 2026 krščenih več kot 21.000 mladih in odraslih. Se kaj podobnega dogaja tudi v Sloveniji? V manjši meri, da. Zato je moj odgovor na Vaše zadnje vprašanje voščilo kot želja, lahko celo kot molitev, povedana z besedami našega največjega pisatelja Ivana Cankarja, da bi se ljudje naše prelepe Slovenije vedno bolj zavedali in v tem spoznanju živeli, »da je v en sam utrip srca stisnjeno vse: Mati, domovina, Bog!«.
Veselje vélike noči, nam vedno bodi Jezus, Ti!
Bog živi! Aleluja, aleluja, aleluja!
