Poglejte si kdo so kandidati SDS-a za državnozborske volitve v 3. volilni enoti

Piše: Sara Kovač (Nova24tv)

Vladajoča stranka SDS je v torek po seji sveta stranke na spletni strani objavila seznam kandidatov za državnozborske volitve. Potem ko smo pobliže predstavili kandidate za poslance v 1. in 2. volilni enoti, sedaj nadaljujemo s predstavijo kandidatov v volilni enoti 3. To so: Zoran Mojškerc, mag. Domen Cukjati, Alenka Jeraj, Mojca Gregorič, Aleš Hojs, dr. Anže Logar, Marko Posavec, Mojca Škrinjar, Davorin Kopše, Ksenija Sever in Leon Merjasec.

(VO 1 – Logatec) Zoran Mojškerc

Gre za očeta štirih  otrok, Mojškerc je pravnik in občinski svetnik v občini Logatec. Zaposlen je na Ministrstvu za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano v Ljubljani, v prostem času pa se ukvarja s kmetijstvom, saj imajo doma registrirano manjšo kmetijo. Vse od leta 2002 je član SDS. Vrsto let je deloval v okviru strankarskega podmladka, od leta 2019 dalje pa je predsednik občinskega odbora SDS v Logatcu. “Kandidiram zato, da izboljšamo našo državo. Kot oče štirih mladoletnih otrok zanje želim, da živijo v strpni in mirni državi, kar so tudi vrednote, ki jih zagovarja naša stranka. Velik vrednotni potencial pa je tudi domoljubje, ki preveva našo stranko”. 

(VO 2 – Vrhnika) Mag. Domen Cukjati

Cukjati je družinski človek, ima namreč kar sedem otrok. Na regijskem srečanju članov in simpatizerjev SDS v Logatcu, kjer so se predstavili vsi SDS kandidati, je povedal: “Uživam v tem, da sem Slovenec. Rad imam Slovence in to deželo. Za kandidaturo sem se odločil, ker lahko pripomorem k temu, čemur stranka sledi. Na primer svobodi, najprej na osebnem nivoju, da ima vsak človek pravico bivati in biti spoštovan. To vključuje tudi, da lahko govori svobodno, dela in uživa sadove svojega dela. Ta svoboda je v Sloveniji ogrožena.”

Njegovo vodilo: “Svobodna skupnost SVOBODNIH posameznikov je dokazano najuspešnejša oblika države. Vsak človek ima pravico biti SPOŠTOVAN in cenjen. Dolžnost skupnosti je, da POMAGA najbolj UBOGIM, vsem pa omogoči pogoje, da lahko razvijejo svojo ustvarjalnost.”

(VO 3 – Ljubljana Vič Rudnik 1) Alenka Jeraj

Poslanka je bila na zadnjih volitvah izvoljena v volilnem okraju Ljubljana Vič-Rudnik I, kjer je prejela 28,03 odstotka glasov (3940 glasov). Rodila se je leta 1973 v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskovala na Igu, šolanje pa nadaljevala na Poljanski gimnaziji. Najprej se je zaposlila v Gimnaziji Šentvid, nato pa dobrih 7 let na Občini Ig skrbela za področje družbenih dejavnosti. Zadolžena je bila tudi za organizacijo in izvedbo občinskih in drugih prireditev. Dolga leta je bila glavna in odgovorna urednica glasila Mostiščar, glasila Občine Ig. Od obuditve kulturno umetniškega društva, ki danes nosi ime po pisatelju in kulturnem delavcu Franu Govekarju, ga vodi kot predsednica. V okviru društva deluje kot mentorica in režiserka pri odrasli in mladinski gledališki skupini. Aktivna je tudi v literarno glasbeni skupini, v okviru katere so izdali 3 skupinske pesniške zbirke. Izdala je dve samostojni pesniški zbirki; prvo leta 2008 z naslovom Na poti do sebe ter ob 25. obletnici Slovenije zbirko duhovne poezije z naslovom Pri Tebi na Gori.

Zadnja leta se društvo aktivno ukvarja z dediščino kolišč, saj so Ižanska kolišča od leta 2011 na seznamu svetovne kulturne dediščine pri Unescu. Uredili so stalno razstavo Koliščarji z velikega jezera, ki so jo vsako leto ogleda veliko obiskovalcev. Vsako leto organizirajo koliščarski tabor za otroke in koliščarski dan. Je lokalna turistična vodnica in vodnica po Ljubljanskem barju.

V Slovenski demokratski stranki deluje od leta 1996. Kot predsednica je od leta 2001 do 2006 vodila strankin podmladek Slovensko demokratsko mladino. Leta 2004 je bila izvoljena za podpredsednico SDS in poslanko SDS v Državnem zboru. Kar 10 let, od leta 2004 do 2014 je bila poslanka in v tem času članica različnih odborov, pa tudi predsednica odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide, odbora za zdravstvo ter preiskovalne komisije, ki je preiskovala posle župana mestne občine Ljubljana Zorana Jankovića. V tem času so bile sprejete mnoge dobre rešitve, a našo uspešno vlado so nasledile vlade, ki se niso znale soočiti z gospodarsko krizo ali pa so pomenile nadaljevanje kontinuitete in podporo korupcije, kar se kaže v preplačilih zdravstvenega materiala in storitev, črpanju in pranju denarja v bankah, še posebej v NLB.

Od leta 2009 do 2017 je bila predsednica Ženskega odbora SDS, v katerem se združujejo članice stranke in organizirajo različne aktivnosti. Od leta 2014 do 2017 je bila generalna sekretarka SDS. Več let je že svetnica v občinskem svetu občine Ig, spremlja pa tudi lokalno problematiko sosednjih občine, predvsem Škofljice, Brezovice in Velikih Lašč. Njeno vodilo: “Moj svet je majhen. A za ljudi, ki jih imam rada, je veliko prostora. Veliko želja, smeha, besed. Veliko vsega.”

(VO 4 – Ljubljana Vič Rudnik 2) Mojca Gregorič

“Mama in prijateljica svojim otrokom. Rada plešem, smučam in v vsaki stvari najdem kaj pozitivnega,” o sebi pravi Gregoričeva. Njeno vodilo: “Naši dnevi so le nekoliko daljši kot list, ki spomladi ozeleni in jeseni porumeni in oveni. Pa vendar ne štejejo dnevi, ki smo jih živeli ampak globina. Pomembno je, kako smo živeli, ljubili in koliko src smo se dotaknili”. Julia Doria

(VO 5 – Ljubljana Vič Rudnik 3) Aleš Hojs

Minister za notranje zadeve Hojs, rojen 12. decembra 1961, je leta 1988 diplomiral na Fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in pridobil naziv univerzitetni diplomirani gradbeni inženir. Po diplomi je bil najprej zaposlen kot nadzorni inženir na Republiški upravi za ceste, leta 1990 se je zaposlil kot odgovorni projektant pri podjetju GIVO, v obdobju 1992–2006 pa je bil sprva vodja vzdrževanja, nato pa direktor sektorjev v Javnem podjetju Vodovod-Kanalizacija v Ljubljani.

Svojo poklicno pot je v letih 2006–2010 nadaljeval kot član uprave DARS, d. d., kjer je bil vodja upravljanja, vzdrževanja in cestnine za področje slovenskih avtocest, kjer je uspešno izpeljal projekt uvedbe vinjet. V tem času je tudi vodil nacionalni odbor svetovnega cestnega združenja PIARC in bil član upravnega odbora združenja evropskih avtocestnih koncesionarjev ASECAP. V letih 2010–2012 je bil prokurist in tehnični direktor Kranjske investicijske družbe. V času druge Janševe vlade (2012–2013) je bil minister za obrambo. V tej vlogi je med drugim uspešno razdrl pogodbo s podjetjem Patria, padlim žrtvam osamosvojitvene vojne izkazal primerno čast s poimenovanjem vojašnic in uspel s predlogom predsedniku republike, da vsaj ob praznikih pred predsedniško palačo stoji častna četa Slovenske vojske.

Po koncu ministrovanja je nadaljeval svojo strokovno poklicno pot na predstavništvu za JV Evropo v Beogradu družbe DRI, upravljanje investicij, d. o. o. Tam je po naročilu  svetovne banke in drugih kreditodajalcev vodil nadzor izgradnje avtocest. V tej družbi je vodil področje cest, avtocest in razvojnih projektov in bil odgovoren za nadzor nad izvajanjem večmilijonskih infrastrukturnih projektov. Je ustanovni član Inženirske zbornice Slovenije, bil je član upravnega odbora združenja za svetovalni inženiring pri Gospodarski zbornici Slovenije in je član nacionalne liste presojevalcev, ki so usposobljeni za reševanje sporov po merilih FIDIC. Vodil je tudi Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve.

(VO 6 – Ljubljana Vič Rudnik 4) Dr. Anže Logar

Minister za zunanje zadeve Logar, rojen 15. maja 1976, je leta 2000 diplomiral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, januarja 2006 magistriral na Fakulteti za podiplomske državne in evropske študije in v juliju 2016 doktoriral na Fakulteti za uporabne družbene študije. Leta 2000 se je zaposlil v SKB banki, januarja 2003 pa odšel z mesta produktnega vodje v oddelku za marketing in se zaposlil v Evropskem parlamentu.

V obeh vladah Janeza Janše ga je Vlada Republike Slovenije imenovala za direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje, med predsedovanjem Slovenije Svetu EU pa je opravljal funkcijo uradnega govorca slovenskega predsedstva Svetu EU. Pozneje je v Direktoratu za gospodarsko diplomacijo Ministrstva za zunanje zadeve v nazivu pooblaščeni minister deloval na področju odnosov z OECD.

V letih 2014–2018 je bil poslanec v Državnem zboru. V tem času je vodil preiskovalno komisijo za ugotavljanje odgovornih za zlorabe v slovenskem bančnem sistemu. V letu 2018 je bil znova izvoljen za poslanca, vodil je tudi komisijo za nadzor javnih financ. 16. februarja 2007 mu je ob dnevu neodvisnosti tedanji litovski predsednik Valdas Adamkus podelil državno priznanje Life Saving Cross za zasluge pri reševanju državljana Republike Litve Mantvydasa Juozapavičiusa pred utopitvijo v enem od madžarskih jezer.

(VO 7 – Ljubljana Center) Marko Posavec

Posavec je samostojni podjetnik, ki glede svoje kandidature pravi, da bo v primeru izvolitve delal s srcem za Ljubljano in ljudi. Njegovo vodilo je: “Ne obremenjujem se s tem, da bi spoznal, kakšen je moj dedek. Bolj skrbim za to, da vem, kakšen je njegov vnuk.”

(VO 8 – Ljubljana Šiška 1) Mojca Škrinjar

Poslanka Škrinjar je bila izvoljena v 3. volilni enoti, 10. okraju z 20,63 odstotka glasov. Rodila se je rodila v Ljubljani, 30. 11. 1955. Vse življenje je tudi preživela v Ljubljani. Je poročena, ob strani ji zvesto stoji soprog, s katerim sta se spoznala že v osnovni šoli. Imata hčerko in sina, ki sta ju vzgojila v plemeniti osebi, na katera sta zelo ponosna.

Obiskovala je Šubičevo gimnazijo v Ljubljani, kjer se je med drugim učila angleščine, francoščine, latinščine in nemščine. Diplomirala je na Filozofski fakulteti v Ljubljani in je profesorica angleškega in nemškega jezika. Vse življenje je posvetila šolstvu. Sprva je delala kot učiteljica v osnovni šoli v oddelku podaljšanega bivanja, nato pa kot učiteljica angleškega in nemškega jezika na Osnovni šoli Majde Vrhovnik v centru Ljubljane. Delo je učiteljice je opravljala tudi ob tem, ko je postala ravnateljica Osnovne šole Spodnja Šiška v Ljubljani, saj je želela ostati v stiku s svojo stroko in kar najbolj razumeti učiteljski položaj. Delo ravnateljice je opravljala celih štirinajst let, pustilo pa ji je neizbrisen pečat in predanost izobraževanju.

Ponosna je, da je ustanovila prvi oddelek mednarodne osnovne šole v Sloveniji, predvsem pa, da je v javno šolo uvedla elemente Montessori pedagogike, za katero je še danes prepričana, da je eden najboljših pedagoških modelov. Ponosna je tudi, da je uvedla sistem vzgojnega načrta, po katerem so se učitelji, učenci in starši dogovorili za sistem odnosov in odgovornosti. Ta sistem je nato kot generalna direktorica za vrtce in osnovno šolstvo uvedla v predlog zakona o osnovni šoli v času ministra dr. Milana Zvera, ki je predlog podprl in uspešno zagovarjal v državnem zboru. Njen moto, ki mu je trdno sledila kot ravnateljica, je bil: “Kar je dobro za mojo šolo, je dobro tudi zame.” V času, ko je bila ravnateljica, je spoznala pomen timskega dela. V Osnovni šoli Spodnja Šiška je ostal dobršen del njenega srca.

Po preteku prve vlade Janeza Janše je Mojca Škrinjar zapustila mesto generalne direktorice za vrtce in osnovno šolstvo in prevzela delovno mesto predstojnice Območne enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo Kranj. Z ravnatelji gorenjske regije je razvila model izvajanja in predstavitve medpredmetnega povezovanja ter izdelala vzorec dokumenta programa razvoja vzgojno izobraževalnega zavoda. Pot jo je nato zanesla kot direktorico v najlepši del njene kariere, v Center za izobraževanje in rehabilitacijo ter usposabljanje, Cirius Kamnik.

Sledil je ponovni klic služiti državi in postala je državna sekretarka na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport pri ministru, dr. Žigi Turku. Po koncu druge vlade Janeza Janše je postala pomočnica direktorice Študentskega doma Ljubljana, kjer je veliko moči vložila v učinkovitost poslovanja z digitalizacijo in kakovost bivanja študentov z modernizacijo učilnic, obnovo internetne mreže za študente, z vzpostavitvijo prostorov za rekreacijo, delo v naravi in druženje. Spodbujala je mlade, da so s svojimi avtorskimi in diplomskimi deli soustvarjali te projekte. Na ta način je tudi vzpostavila urejen sistem športne vadbe študentov. S svojimi projekti je izboljšala delovne pogoje mnogim zaposlenim. Te je tudi sicer vključevala v projektne time, s katerimi je dosegala omenjene rezultate.

Leta 2017 se je ponovno vrnila na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, tokrat kot vodja projekta digitalizacije šolstva. Vsebinsko je zasnovala Pametno šolo, informacijski sistem za šole, ki bo omogočil enotne podatkovne baze ter produkte – od vpisa v šolo do redovalnice, matične knjige in lista, do dnevnika, šolskega koledarja in letnega delovnega načrta ter sistema prehrane.

Škrinjarjeva velja za ljubiteljico narave, predvsem pa želi biti odgovorna do ljudi. Katastrofa v Černobilu jo je zelo pretresla, zato se je ob prvi priliki včlanila v stranko Zeleni Slovenije, z željo, da pripomore k temu, da se kaj takega nikoli ne ponovi, ter da prevlada mišljenje in praksa, ki ščiti zdravo okolje in zahteva spoštovanje ljudi in narave. V tej vlogi je tudi kandidirala za delegatko skupščine Občine Šiška, kjer je prevzela vodenje Zbora krajevnih skupnosti. V osamosvojitveni vojni je v svoji hiši hranila orožje in sodelovala v kriznem štabu Občine Šiška. Pripojitvi Zelenih Slovenije takratni Liberalni demokraciji Slovenije je nasprotovala, se sprva pridružila ločeni veji Zelenih pod vodstvom Vaneta Gošnika, nato pa se včlanila v Slovensko demokratsko stranko, stranko vrednot, ki so ji bile najbližje.

V letih 2010, 2014 in 2018 je bila izvoljena za svetnico Mestne občine Ljubljana, kjer je bila med drugim članica Odbora za predšolsko vzgojo in izobraževanje, predsedovala je Odboru za zdravje in socialno varstvo, bila članica in nekaj časa predsednica Komisije za ulice, članica svetov treh osnovnih šol, javnega zavoda Mednarodni grafični likovni center in Ljubljanski grad. Na vseh omenjenih področjih je bila dejavna, kot poseben poudarek v zgodbi pa šteje skrb za zadostno število mest v ljubljanskih vrtcih za otroke, dobre šole, skrb za zdravo okolje in učinkovit promet, za ranljive skupine, podpora ustvarjalnosti, domoljubje ter poimenovanje trga v Ljubljani po Mariji Tereziji, ki je izobraževanju dala izjemen pečat. Mojca Škrinjar je tudi četrtna svetnica že drugi mandat, dejavna pa je tudi v Slovenski demokratski stranki, tako na mestni kot državni ravni. Njena posebna skrb je tudi domoljubje pri mladih, ki se mu posveča kot vodja pedagoške sekcije in podpredsednica Združenja za vrednote osamosvojitve – VSO. Mojca Škrinjar je bila vztrajnica v času protestov proti krivičnemu procesu Patria in je aktivno nastopila s prispevki. Mojca Škrinjar ostaja vztrajnica. Za pravično družbo, kjer naj vlada duhovno in materialno blagostanje, kjer ima vsak posameznik in vsaka družina primerne bivalne pogoje, kjer lahko vsi mladi v enakih izhodiščnih možnostih razvijejo svoje potenciale in najdejo primerne delovne izzive, kjer lahko vsak starostnik računa na varnost in oskrbo, za družbo, ki nudi pogoje za ustvarjalnost, in kjer vlada odgovornost in spoštovanje do ljudi in narave.

(VO 9 – Ljubljana Šiška 2) Davorin Kopše

“Če bom izvoljen za poslanca, mi bo to v posebno čast in bom tak kot sem dal vse od sebe, da bom upravičil zaupanje volivcev,” pravi Kopše, ki je že kar nekaj let zelo aktiven državljan. Deluje preko socialnih omrežij, piše kolumne in se pojavlja med ljudmi. Zase pravi, da je človek na realnih tleh. “Imam svoj ponos in svoj prav, seveda pa zmote priznam in jih poskušam popraviti. Dobri argumenti me prepričajo, očitne zmote in predvsem vztrajanje v njih pa me razočarajo. Mnenja zaradi mnenj, ki brez argumentov nasprotujejo vsemu in vsakomur, me odbijajo. Od takih ljudi se distanciram,” poudarja.

Njegovo vodilo je: “Ko grem zares utrujen spat, je to največkrat zato, ker sem trdo delal, saj je pot do največjih ciljev pogosto težka. Dober spanec po napornem delu mi da nove moči za nove podvige. Za uresničevanje ciljev rad delam v dobri ekipi, ki se je za skupno dobro pripravljena potruditi tudi ko ni lahko. Več tega si želim tudi v politiki.”

(VO 10 – Ljubljana Šiška 3) Ksenija Sever

Rojena Ljubljančanka je svojo mladost preživela v centru Ljubljane. Sedaj skupaj z družino, dvema sinovoma in petimi vnuki, živi v Šentvidu. Po opravljeni gimnaziji je šolanje nadaljevala na Višji upravni šoli v Ljubljani. V trgovskem centru Mercator je delala kot materialna knjigovodkinja, pomočnica vodje računovodstva in vodje kalkulacijskega oddelka v nabavni službi. Svojo kariero je nadaljevala v trgovini Slovenijales kot vodja finančne službe in v. d. direktorice finančnega sektorja. Kot soustanoviteljica družinskega podjetja Hitelektronik d.o.o. se je leta 1992 zaposlila v domačem podjetju in od leta 1997 še v drugem družinskem podjetju Sepri d.o.o. Še danes v obeh podjetjih vodi računovodstvo in opravlja vsa finančna dela. V  Mestnem svetu MOL deluje kot svetnica Slovenske demokratske stranke. Njeno vodilo je: “V spoštovanju in sodelovanju, s pogledom zazrtim v prihodnost razvoja, tlakujmo skupaj pot za boljši jutri vseh državljanov naše domovine Slovenije.”

(VO 11 – Ljubljana Šiška 4) Leon Merjasec

Poslanec Merjasec je bil izvoljen v volilnem okraju Ljubljana Šiška IV z 23,04 odstotka glasov. Rodil se je 25. 2. 1969 v Ljubljani. Že vse življenje živi v občini Medvode. Svojo mladost je preživel v Zgornjih Pirničah, sedaj pa z ženo in sinovoma živi v Spodnjih Pirničah. Po končani poklicni lesarski šoli si je izkušnje najprej začel nabirati v lokalnih lesarskih podjetjih, nato pa se odločil za samostojno podjetniško pot in odprl lastno mizarsko delavnico. Želja po novih znanjih ga je pripeljala do tega, da je leta 2010 pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pridobil naziv mizarskega mojstra, v letu 2013 pa na Višji strokovni šoli Postojna končal višješolski program gozdarstva in lovstva. V letu 2015 se je zaposlil v družinskem podjetju kot svetovalec s področja gozdarstva in lovstva. Že drugi mandat deluje kot občinski svetnik v občini Medvode.

V prostem času že 40 let deluje kot aktivni prostovoljni gasilec. Kot strasten ljubitelj narave se ukvarja s čebelarstvom, pri tem pa sledi ekološki pridelavi medu in je v letu 2015 pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije pridobil še strokovni naziv čebelarskega mojstra. Kot član sodeluje v komisiji za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij za čebelarje. Je član in gospodar lovskega društva Šmarna Gora ter zagovornik naravnih vrednot. Ima odličen občutek za ljudi in je trajno zavezan izročilu slovenske pomladi. Njegovo vodilo je : “Kljub različnosti, skupaj, v skupno prihodnost.”