Kdorkoli spremlja tednik Mladina lahko opazi, da ta niti najmanj ne skriva, da je očitno nenaklonjen desnosredinski vladi. Iz tega razloga je enkrat na tnalu ta, drugič pa nekdo drug. Tako ne preseneča, da so se tokrat obregnili ob nove člane strokovne komisije, ki bo ocenjevala projekte, ki so prijavljeni na tako imenovan medijski sklad. Kljub temu, da gre za same strokovnjake, so jih sarkastično označili kot “prave” strokovnjake, ki so bili po njihovo izbrani po političnem ključu.
Mladini gredo v nos naslednji člani strokovne komisije: Mitja Štular, Borut Rončević, Žiga Turk, Matej Makarovič in Jonatan Vinkler. Štularja so kritično označili kot “nekdanjega predsednika programskega sveta RTV Slovenija in ognjevitega podpornika aktualne vlade”, Rončevića pa kot nekdanjega državnega sekretarja na ministrstvu v času druge Janševe vlade, ki ga je vodil Žiga Turk. Glede Makaroviča so navedli, da naj bi bil kot profesor sociologije na Fakulteti za uporabne družbene vede “znan po širjenju tez o neuravnoteženem medijskem prostoru”. Literarnemu zgodovinarju Vinklerju pa so očitali javno zagovarjanje politiko stranke SDS.
Moti jih, da ne zagovarjajo stališča, da naj bi vlada rušila svobodo medijev
V nadaljevanju so sicer izpostavili, da si lahko minister za kulturo izbere ljudi, ki mu bodo pomagali pri sprejemanju odločitev. Vendarle pa jim novoizvoljeni člani komisije niso po godu, namreč zapisali so: “A omenjena strokovna komisija je sestavljena po izrazitem političnem ključu: v njej so ljudje, ki javno podpirajo medijsko politiko stranke SDS, opozorila o tem, da vlada duši svobodo medijev v Sloveniji, pa se jim zdijo pretirana.”
Štular se zavzema za objektivno poročanje
S tem zapisom pri Mladini ustvarjajo občutek, da izbrani člani komisije, niso strokovnjaki, ampak politični lakaji, kar nedvomno ni prav. Štular je namreč strokovnjak za telekomunikacije in nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija, kar kaže na to, da mu mediji niso tuji. Najverjetneje jih moti, ker si je Štular drznil izpostaviti, da je kritičen do osrednjih medijev, še posebej do RTV Slovenija. “Zasebne medijske hiše imajo več svobode, o čem lahko govorijo in kaj lahko objavljajo, državne (pri nas RTVS) pa naj bi bile zavezane objektivnemu poročanju, določenim standardom in objektivnemu informiranju.” Ob tem seveda nikoli ni postavil teze, da lahko zasebni medij počne kar hoče, javni pa mora slediti nekim merilom. “Menim, da moramo tukaj vzpostaviti nek standard in mu slediti. V javnem izražanju so neke stvari, ki so kaznivo dejanje, in na tak rob se ne bi smel spustiti noben mediji. V takšnem primeru morajo obstajati sodne poti.”
Tako Rončević kot Makarovič sta se izpopolnjevala v tujini
Rončević trenutno opravlja delo predavatelja na Fakulteti za uporabne družbene študije in Fakulteti za informacijske študije, je namreč “doktor socioloških znanosti, ki je magistriral na mednarodnem študiju s temo analize evropske socialne politike in sociologije (ekonomskega) razvoja. Študijsko se je izpopolnjeval na Danskem in Irskem, kot gostujoči predavatelj/raziskovalec je med drugim deloval na Univerzi v Kaliforniji, Ameriški univerzi v Bejrutu, Univerzi Nevada, Federalni univerzi Kazan v Rusiji.” V primeru, da bi Rončević zasedal mesto državnega sekretarja v času katere koli druge vlade, težave v njegovem izboru za sestavo omenjene komisije ne bi bilo, ker pa ga je zasedal v času druge Janševe vlade, je kot član strokovne komisije za levico sporen.
Makarovič je prav tako strokovnjak na svojem področju. Po opravljeni diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je leta 1995 prejel magisterij Univerze v Lancastru. Štiri leta kasneje je na Fakulteti za družbene vede doktoriral iz sociologije. “Kot gostujoči predavatelj je deloval tudi na Univerzi v Cincinnatiju (ZDA, 2015), Ameriški univerzi v Bejrutu (Libanon, 2016 in 2017), University of Hawaii at Manoa (ZDA, 2016) in Metropoltanski univerzi (Češka, 2017). Bil je član Strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost pri Vladi RS (2005-2008), član Upravnega odbora Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (2005-2009), član Senata za evalvacijo in Komisije za družbene vede, poslovne vede in pravo pri Svetu RS za visoko šolstvo. Od leta 2008 do 2012 je bil član predmetne maturitetne komisije za sociologijo.” Sedaj opravlja delo predavatelja na Fakulteti za uporabne družbene študije in Fakulteti za informacijske študije.
Literarni zgodovinar Vinkler se je očitno na tnalu Mladine znašel zato, ker je v preteklosti jasno in glasno zatrdil, da je proti zaprtju arhivov Udbe. Edina članica strokovne komisije, ki Mladine ne moti je profesorica Suzana Žilič Fišer, označili so jo namreč kot “neopazno stalnico teh ali onih skupin, ki določajo medijsko politiko”. Glede na izobrazbo in pridobljene izkušnje je težko razumeti, čemu takšno nasprotovanje njihovemu imenovanju. Omenjene obtoževati, da so gluhi na opozorila, kako naj bi vlada dušila svobodo medijev, ravno tako ne pijejo vode. Konec koncev lahko iz tedna v teden opazujemo, kako mainstream mediji, vključno z javno RTV Slovenija, zavajajo oziroma poročajo enostransko. Toliko o represiji.
Očitno pri Mladini vlada nekakšna nervoza glede imenovanja novih članov strokovne komisije, namreč ti so namignili, da je morda do zamenjave prišlo, ker je odstavljena komisija 4. junija vnovič odločala o finančnih sredstvih za podjetje Nova obzorja in sprejela ugotovitev, da prijavljeni projekt ne dosega razpisnih kriterijev. Očitno res vsi namigi pridejo prav, ko se na tnalu znajde nekdo, ki na ves glas ne kritizira aktualne oblasti.
