Poglejte, kako se denar STA steka v medije levih tajkunov

Iz dneva v dan na plano prihaja vedno več informacij v zvezi z delovanjem Slovenske tiskovne agencije (STA). Potem, ko smo razkrili, da je direktor STA Bojan Veselinovič lani zaslužil preko 100 tisoč evrov, kar znaša 155 pokojnin, osrednji mediji pričakovano seveda niso skočili v zrak, čeprav se delovanje STA plačuje iz davkoplačevalskega denarja. Zanimivo pa je, da se ti kljub temu še oglašujejo. Ker gre konec koncev za davkoplačevalski denar, je nedvomno zanimiv tudi vpogled v podatke, ki pričajo o tem, kam se ta denar pretaka naprej.

 

Če si pogledamo javno dostopne podatke na aplikaciji za prikaz porabe javnega denarja v Republiki Sloveniji Erar lahko vidimo, da je STA daleč največ sredstev do sedaj namenila Banki Intesa Sanpaolo d.d., od leta 2014 pa do danes preko 660 tisoč evrov. Na račun družbe Workforce d.o.o., ki pomaga organizacijam v vseh glavnih gospodarskih panogah oblikovati strategije za pridobivanje ustreznih kadrov, se je v istem obdobju steklo preko 400 tisoč evrov. Največ denarja na mesec je bilo nakazano oktobra 2016 v znesku 9.596,96 evrov.

STA je na račun hčerinske družbe Factor banke FACTOR-IN, ki se je leta 2016 znašla v stečaju, septembra 2015 nakazala 110.000,00 evrov, novembra istega leta pa 190.000,00 evrov. Podjetju Parks 1 od februarja 2016 pa vse do danes namenila 177.711,41 evrov. Vsak mesec jim v povprečju namenijo nekje med 3 do 5 tisoč evrov. Največja vsota se je na račun tega podjetja nakazala junija letos in sicer v vrednosti 11.240,47 evrov, letos so jim tako skupno namenili 34.148,90 evrov. Če si pogledamo uradno stran podjetja lahko vidimo, da se ukvarjajo z urejanjem parkiranja, upravljanja poslovnih in stanovanjskih objektov ter varovanja ljudi in premoženja.

Na račun Zavoda ZA spodbujanje razvoja socialnega podjetništva in storitev s sedežem v Ljubljani je STA od oktobra 2017 do danes nakazala skupno 125.318,40 evrov. Na račun Skupine P&P, d.o.o. se je od novembra 2014 do januarja 2016 steklo 82.410,00 evrov. Gre za skupino v lasti družine Polič (Denis Polič, Peter Polič in Vladimir Polič imajo vsak po 33,33 odstotka lastništva). Na račun podjetja PICK & PLACE proizvodnja elektronskih naprav in elektronike d.o.o., ki je sodeč po podatkih dostopnih na Ebonitete ravno tako v lasti družine Polič, se je od decembra 2014 do aprila 2016 steklo 78.244,68 evrov. 

Zanimiv je podatek, da je STA na račun podjetja Delo d.o.o. v lasti Stojana Petriča v obdobju od marca 2015 do januarja 2020 nakazal skupno znesek v višini 17.093,12 evrov, od tega je bila vrednost v višini 3.672,24 evrov nakazana letos (v enkratnem znesku).  Na račun DZS-ja je bilo od novembra 2014 do avgusta 2020 nakazanih skupno 12.792,72 evrov. Zanimivo pa je, da je DZS sicer solastnik Dnevnika, za katerega pa je znano, da je STA v njem oglaševal. Ker nas zanima kam in koliko denarja se steka za namene oglaševanja, smo na STA naslovili novinarsko vprašanje. Povprašali pa smo jih tudi, čemu so namenili denar na račune omenjenih zasebnih podjetij.

Osrednji mediji še naprej vztrajajo pri blatenju vlade, češ kako naj bi se ta spravila v vojno z neodvisnostjo medijev. Prodajati namreč skušajo zgodbo, kako naj bi pa vlada potihoma prenehala financirati STA, pri tem pa pozabljajo, da je do tega prišlo, ker direktor STA Bojan Veselinovič ni posredoval celotne poslovne dokumentacije na podlagi katere bi se dalo ugotoviti, koliko denarja bi pomenilo primerno financiranje STA, ki je zakonsko opredeljeno v skladu z Zakonom o STA. Seveda pa se na tem mestu poraja tudi vprašanje, kaj STA počne z oglaševanjem v nekaterih medijih.

Po oceni Ukoma je to izredno sporna zadeva, še več, mnenje Ukoma je, da gre tu za posredno financiranje komercialnih družb. “Kar pa pomeni, da se javni denar preko oglaševanja, steka v zasebna podjetja,” je opozoril Uroš Urbanija. Drugače bi seveda bilo, če bi bili od tega oglaševanja določeni učinki, vendar pa je vprašljivo, koliko novih naročnikov STA dobi, če v izbranih medijih objavi celostranski oglas. STA namreč ni namenjena posameznikom, ampak medijskim družbam oziroma naročnikom, ki pa po navadi niso individualni. Zato v oglaševanju v teh medijih ni nobene prave logike. Če že, pa bi tudi v tem primeru STA morala enakopravno obravnavati vse medije, torej oglaševati v vseh medijih na nek enak način. “Tako da gre tudi tu za zelo sporno zadevo, ki jo je treba izpostaviti,” je zaključil Urbanija.

Sara Kovač