Piše: Vida Kocjan
Gospodarska rast v času vlade Roberta Goloba se občutno znižuje. V drugem trimesečju 2022 je bila realna rast domačega bruto proizvoda (BDP) 8,6-odstotna, v tretjem 3,3- in v zadnjem, četrtem, samo 0,2- odstotna.
Podatki, kot jih je objavil Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), tudi kažejo, da se izredno zmanjšuje izvoz v države EU. Lani so močno upadale realne bruto investicije, s 16,7 odstotka v drugem trimesečju na 0,5 odstotka v zadnjem četrtletju.
Tudi napovedi za leto 2023 niso obetavna. Makroekonomisti napovedujejo, da se bo gospodarska rast letos občutno umirila, pričakujejo samo 1,8-odstotno rast. Umar je v spomladanski napovedi sicer zapisal, da pričakujejo zmerno rast investicij, ki bo podprta z javnimi sredstvi in sredstvi EU. Vendar pa se tudi to spreminja. Vladajoča koalicija je namreč že začela spreminjati Načrt za okrevanje in odpornost (NOO). Ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič (Gibanje Svoboda), pa se bo v prihodnjih tednih z Evropsko komisijo začelo pogajati o preoblikovanju NOO.
V Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) navajajo, da je slovenska vlada NOO že skrčila za 300 milijonov evrov. Pri tem so zelo zaskrbljeni in razočarani, da se obseg sredstev v okviru NOO znižuje. Posledično je reorganizacija NOO povzročila ustavitev oziroma spremembo nekaterih projektov. Znano pa je, da so evropska sredstva najpogosteje tudi edina razvojna sredstva. Slovenija je na evropskem parketu že prepoznana kot ena slabših pri črpanju sredstev. Še v času vlade Janeza Janše se je Slovenija povzpela med najučinkovitejše države pri tem.
Iz objav GZS je razvidno, da se v gospodarstvu že pojavljajo likvidnostne težave. Na predsednika vlade so tako gospodarstveniki naslovili javno pismo, v katerem ga opozarjajo na množico nerešenih vprašanj pri energetiki.
Vse to ne pomeni nič dobrega in nakazuje začetek težkega obdobja, kakršnega smo pod socialističnimi vladami že poznali.
