Piše: Ž.K. (Nova 24TV)
Po zadnjih projekcijah bo Evropska unija do konca leta prejela več kot milijon prošenj za azil. Število prošenj se je do tega trenutka v primerjavi z lanskim letom povečalo za 28 odstotkov.
Podatki izvirajo iz zadnjega poročila Agencije Evropske unije za azil (EUAA), kjer je navedeno, da je bilo do konca junija vloženih 519 tisoč prošenj. Številke ne upoštevajo štirih milijonov ukrajinskih beguncev, ki so v Evropo vstopili od začetka ruske invazije.
Število prošenj je v zadnjih dveh letih močno naraslo po vsej EU. Medtem ko se je v prvi polovici letošnjega leta število prošenj povečalo za 28 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022. Lansko skupno število je bilo za 53 odstotkov višje kot leto prej.
Izjemen pretok prošenj v državah članicah povzroča precejšnje zaostanke pri obravnavah prošenj. Po podatkih EUAA se je število zadev, ki čakajo na odločitev, glede na lani povečalo za 34 odstotkov.
Rekordne številke
Število prošenj za azil je rekordno: višje število prošenj je bilo vloženih le v prvi polovici leta 2016 v začetku migrantske krize. “Skupaj ti vzporedni trendi predstavljajo velike izzive za organe EU+ za azilne in sprejemne sisteme, tako da je EUAA do junija 2023 nudila operativno pomoč 13 državam članicam,” piše v sporočilu za javnost agencije EU za azil.
Največ prosilcev iz Sirije
Največ prosilcev za azil še vedno prihaja iz Sirije. EUAA je zabeležila 67 tisoč prosilcev iz Sirije, 47 odstotkov več kot v lanskem letu. Večina vlog (62 odstotkov) je bilo vloženih v Nemčiji. 67 tisoč vlog predstavlja drugo največje število vloženih vlog oseb iz Sirije. Največ vlog oseb iz Sirije je bilo vloženih leta 2016. 95 odstotkov vseh vlog, ki so jih vložile osebe iz Sirije, je bilo odobrenih.
Afganistanskim državljanom je bilo odobrenih 58 odstotkov prošenj za azil. Ruskim državljanom je bilo ugodenih 35 odstotkov prošenj, turškim pa 28 odstotkov.
Zasičeni socialni sistemi
Evropska unija je še vedno razdeljena glede tega, kako ravnati z naraščajočo migrantsko krizo. Predlaganemu dogovoru glede migracij, po katerem bi morale države sprejeti “pravičen” delež prosilcev za azil, sicer se bodo soočile s finančnimi kaznimi, še vedno odločno nasprotujeta Poljska in Madžarska. Na Poljskem bodo o tem vprašanju odločali volivci na referendumu. Hkrati je več držav članic je razkrilo, da so njihovi socialni sistemi preobremenjeni zaradi števila prosilcev za azil, ki naj bi jih sprejele in obravnavale vključno z Belgijo, Nizozemsko in Nemčijo.
