“Nam letos manjka, glede na lansko leto, od štirideset do petdeset akutnih levkemij. Kje so? Mogoče je pa covid zdravilo proti akutni levkemiji, ne vem,” je z ironičnim pridihom dejal dr. Samo Zver. Sam sicer meni, da je covid bolezen, ki jo je treba jemati resno, vendar pa je treba pustiti tudi ostalim boleznim, da imajo obravnavo, kot so jo imele do sedaj. Hkrati je opomnil tudi, da je treba spraviti v pogon pedagoško in znanstveno-raziskovalno sfero, ki mora delovati, pa zdaj zaradi virusa stoji.
Tema včerajšnje tarče je bil spopad s koronavirusom, ki iz dneva v dan prinaša vse več dvomov. Kar prinaša vprašanje tudi o tem, kateri pomisleki so smiselni in kateri so lahko celo škodljivi. V začetku oddaje so najprej razbili nekaj mitov, in sicer so skušali potrditi ali pa ovržti teze, da je covid-19 le malo hujša gripa, da maske sploh pomagajo oziroma celo škodujejo našemu zdravju in da PCR testi sploh ne potrjujejo koronavirusa. Pri razbijanju mitov je pomagal epidemiolog Mario Fafangel. Oglasil se je Blaž Cvar, predsednik upravnega odbora za gostinstvo in turizem, ki je pomenljivo komentiral, da “boleče roke ne odrežeš, ampak jo poskušaš pozdraviti.” To misel je apliciral na primer gostinstva, saj je mnenja, da ne bi smeli prepovedati obratovanja dejavnosti, ki so že tako prizadete, pač pa bi bilo treba doseči, da se ljudje obnašajo bolj odgovorno.
Treba se je držati pravil igre
Dr. Samo Zver, ki je predstojnik hematološkega oddelka v Univerzitetnem kliničnem centru, je povedal, da je nasprotovanje ukrepom vse več ljudi hudo nevarno in narobe. Dejal je, da bi bil v njihovem primeru masaker, če bi dobili ta virus na oddelek. “Delamo vse, da do tega ne pride in taka govoričenja nam niso v prid,” je priznal. Treba je imeti maksimalno resnosti pri tem, covid je smrtna bolezen, za naše bolniki še posebej, ampak tudi za druge. “Treba se je držati pravil igre,” je poudaril Zver. Covid nam je zaustavil medicino, ki smo jo do pojava virusa izvajali in to se ne bi smelo zgoditi. “Covid ni neka nadbolezen, covid je bolezen za zraven,” zato ne bi smeli pustiti, da se zdravljenje ostalih bolezni zanemarja, je pojasnil.
Matjaž Figelj Vir: Posnetek zaslona/RTVSLO
Figelj je nanizal tudi nekaj podatkov, povedal je, da dnevno za rakom umre štirinajst ljudi, šestnajst ljudi umre zaradi slabega delovanja srca in pljuč, osemnajst pa zaradi krhkosti in demence. Zaradi covida umre le 0.5 ljudi na dan. “Strategija covida je porušila temeljno medicinsko ukrepanje, ne delujemo več strokovno,” zdaj pa se ljudi več ne pregleduje normalno, ljudi se najprej testira na covid, šele nato zdravi, je mnenja Figelj.
Treba se je začeti učiti, da se tiste stvari, ki se sprejmejo, tudi spoštujejo
Milana Kreka, direktorja NIJZ je voditeljica oddaje Erika Žnidaršič vprašala, ali so ukrepi dovolj utemeljeni. “Problem je to, kar se vidi v tem studiu. Odlok je popolnoma jasen, da je treba nositi masko v zaprtem prostoru, če pogledam gor, je strop, so stene okoli in masko nosimo, vključno z vami,” je očitajoče rekel Krek, saj voditeljica Erika Žnidaršič ni nosila maske. “Treba se je začeti učiti, da se tiste stvari, ki se sprejmejo, tudi spoštujejo. Če se ugotovi naknadno, da niso v redu, se jih pa lahko tudi spremeni,” je Žnidaršičevo podučil direktor NIJZ. “Naš problem je, da ukrepe ki jih naredimo, ne spoštujemo.“
Treba je vedeti kaj je strokovno in kaj ni strokovno, je nadaljeval Krek, in če greste na Facebook, boste Facebook doktor, žal pa zelo veliko ljudi to bere. Tudi zato imamo zelo veliko težav pri upoštevanju teh rešitev, je pojasnil Krek. V prihodnjih mesecih nas čaka bistveno slabša situacija, je napovedal direktor NIJZ in opozoril, da nam ob neupoštevanju ukrepov ne bo rešitve. “Zadeve ponovno ne tečejo normalno, ker zdaj rabimo od sedemdeset do sto postelj v rezervi, kar pomeni, da hodimo v rezervo ostalih postelj in posegamo po posteljah, ki bi jih sicer uporabljali za druge stvari,” je tudi razložil trenutno situacijo Krek in dodal, da se je tudi zato treba obnašati preventivno in samozaščitno. “Treba je narediti vse, da število okuženih ne bo večje, kot je v tem trenutku,” je poudaril.
Zaradi covida umirajo ljudje, ki ne pridejo do zdravljenja
Travmatolog v mariborskem UKC dr. Uroš Dobnikar je pred enim tednom podal poziv zdravnikom in zdravniški zbornici, ker se je oglasil glas ljudstva, ljudje so zbegani in zmedeni, ne vedo kaj je res in kaj ni. “Veliko stvari se govori tudi po socialnih medijih in začutil sem, da je zdravniška stroka na nek način tu zatajila,” je dejal Dobnikar. S pismom je hotel spodbuditi, da se ustanovi posebno preiskovalno komisijo in izpostavil dvanajst ključnih vprašanj o virusu, ki se pojavljajo v javnosti.
Dr. Adolf Lukanovič Vir: Posnetek zaslona/RTVSLOMatematični modeli so predvidevali kaj bo, pa so bili napačni. Strah ljudi zaradi teh napovedi pa še vedno ostaja, je povedal Dobnikar. “Smrtnost zaradi covida je podobna sezonski gripi in ni na mestu, da je covid na prvem mestu. Zaradi covida umirajo ljudje, ki ne pridejo do zdravljenja, covid ovira naše psihosocialno stanje, družbeno in etično postaja problem zaradi tega,” je opozoril Dobnikar.
Grozljive so govorice, da koronavirus ne obstaja
Nekdanji strokovni direktor ginekološke klinike dr. Adolf Lukanovič, ki je tudi sam prebolel covid in preležal kar nekaj časa v komi je dejal, da morda ni pristojen, da daje neke strokovne informacije, lahko pa govori o izkušnjah z virusom iz prve roke. Izrazil je tudi željo, da se bo oddaja zaključila z neko jasno popotnico, ne pa da bo povzročila še večjo zmedo. Zdi se mu grozljivo, je dejal, kaj vse se piše o koronavirusu na družabnih omrežjih, da je namišljeno, plačano in spolitizirano. “Zavedati se moramo, da je jesen pred vrati, da bodo prehladna obolenja in da bodo ljudje smrkali, kašljali in imeli subfebrilna stanja in da bo panika, kdo ima okužbo covid, kdo pa ne.”
Lukanovič je ravno tako opozoril, da je pomembna samoaktivacija oziroma samozaščita: “Ni vse v sistemu, je tudi nekaj v nas samih, premalo se zavedamo, da je zdravje še presneto pomembna kategorija življenja.” O učinkovitosti preventivnega zdravljenj je Lukanovič tudi povedal, da “ne smemo pozabiti pomena, da laična znanost ne izgubi smisla o potrebnosti preventivnih ukrepov.”
Voditeljica oddaje in gostje v oddaji Tarča Foto: Posnetek zaslona/RTVSLOBurni odzivi na socialnem omrežji Twitter
Val kritik se je vsul predvsem na dr. Figelja, ki je v oddaj izjavil, da epidemiološki ukrepi niso dobro podprti z dokazi. Po njegovih besedah se je osredotočiti na ukrepe nesmiselno, saj se jasno vidi, da povsod po svetu epidemija napreduje naprej. Po njegovem mnenju otrokom ta virus ni nevaren, zato smo jih z ukrepi zgolj prizadeli.
Če zmore Lady Gaga v studiu nositi masko…
Ne moremo pa niti mimo kritičnih komentarjev, ki so leteli na Milana Kreka. Njemu so namreč očitali, da ne pozna vsebine lastnih odločb in da je bil njegov opomin Eriki Žnidaršič neupravičen. Studio namreč ni javen zaprt prostor, v katerem bi bile maske obvezna oprema. Do neke mere je to sicer res, vendar bi potem v isto kategorijo lahko dali tudi nedavno dobrodelno prireditev, ki jo je organiziral Olimpijski komite Slovenije. Tudi v tem primeru je namreč šlo za prostor, v katerem je bila prisotna zaključena družba in potemtakem ne moremo trditi, da so bili brez mask v nekem javnem prostoru.
Po drugi strani pa bi morali, če se že govori o tem, da bi politika in mediji morali javnosti biti za zgled, tudi voditelji oddaj nositi maske. Sploh, če imajo v studio goste. Če lahko Lady Gaga nastopa v oddaji, ki je bila celo brez občinstva, z nadeto masko, bi si jo verjetno lahko namestila tudi Žnidaršičeva. Tudi če za tako ravnanje morda realno ni potrebe, pa se javnosti tako poda jasno sporočilo, da je protikoronske ukrepe treba upoštevati.
Sara Bertoncelj/nova24tv.si
