Piše: I. K. (Nova24TV.si)
Lucija Remec, vodja službe za nepremičnine in investicije na ministrstvu za pravosodje in žena direktorja Stanovanjskega sklada RS Črtomirja Remca, naj bi bila povezana z večmilijonskimi investicijskimi posli, kjer je vpletena država, pri čemer se intrigantno prepleta zasebno in poslovno življenje udeleženih, poroča portal Preiskovalno.si. Po aferi Litijska 51 je videti, kot da je ministrstvo za finance Klemna Boštjančiča znova odobrilo sredstva v sumljivih poslih v zvezi z najemom prostora na Gospodarskem razstavišču. Spet naj bi šlo za najem prostorov za sodišče.
Notranja revizija, ki jo je vodila Suzana Hölzl, je razkrila sume kaznivih dejanj glede najema prostorov za sodišče na Gospodarskem razstavišču, kjer je Remčeva izločila nekatere ponudnike zaradi energetskih izkaznic, pri Gospodarskem razstavišču pa to spregledala.
Privilegirali Gospodarsko razstavišče
Tudi Gospodarsko razstavišče naj ne bi več ustrezalo pogojem, pa je ministrstvo to spregledalo. Zato je revizorka opozorila na nezakonito favoriziranje Gospodarskega razstavišča in na kršitve zakonodaje, saj javna uslužbenka (v tem primeru Lucija Remec) ne sme dajati kakršne koli prednosti v zvezi z opravljanjem javnih nalog, ki bi bile kakor koli povezane z njenim položajem v javni upravi, razen če je po zakonu pooblaščena, kar pa ni bila. Notranja revizorka tako Remčevo obtožuje kršitev Kazenskega zakonika, saj ni poskrbela za učinkovito in gospodarno rabo javnih sredstev.
Pri tem je Remčeva tudi članica komisije, ki je izbrala arhitekturni biro za novo sodno stavbo, kjer je bil izbran mentor njene hčerke, kar naj bi zopet nakazovalo na navzkrižje interesov. Na vprašanja o tem ministrstvo ni dalo konkretnih odgovorov, osnutek revizijskega poročila pa ostaja v predalu že več kot leto dni, medtem ko se koalicija bori, da bi poročilo razvrednotili (vsaj v očeh javnosti, če že ne stroke).
Vpliv ljubljanskega šerifa
Pri Gospodarskem razstavišču Preiskovalno.si omenja tudi vpliv ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njegove povezave z Iztokom Briclom, direktorjem Gospodarskega razstavišča, ter Briclovo partnerico ali nekdanjo partnerico, Beti Potparič, ki hkrati dela na ljubljanskem okrožnem sodišču in je – kakšno naključje – sodelovala v komisiji za izbor arhitekturnega biroja za novo sodno stavbo skupaj z Lucijo Remec. Remčeva sicer zanika poznanstvo s Potparičevo, čeprav je jasno, da sta bili v isti komisiji.
Obstajajo torej indici, da Remčeva ni bila samo povezana z ljudmi, ki jih je kasneje favorizirala, ampak je bila vključena tudi v odločitve, kjer so bili vpleteni mentorji njenih hčerk. Na natečaju za novo sodno stavbo je bil namreč izbran arhitekturni biro Bevk-Perović, kjer je mentor ene od Remečevih hčerk sodeloval pri istem projektu. Poleg tega je v komisiji sodeloval še mentor druge Remčeve hčerke. Tako prepletanje osebnih in poslovnih vezi pa je ustvarilo – najmanj – subjektivni občutek navzkrižja interesov, kar je povsem v nasprotju z načeli zagotavljanja transparentnosti in nepristranskosti pri vodenju javnih projektov.
Revizijsko poročilo v predalu
Spomnimo, da se je nesrečno iskanje sodnih prostorov začelo z vladnim nakupom podrtije na Litjski 51, ki ga je ministrstvo večkrat preplačalo, ministrstvo za finance Klemna Boštjančiča pa je ta sredstva izredno odobrilo. Notranje revizijsko poročilo je obremenilo tako Boštjančiča, predsednika vlade Roberta Goloba kot tudi padlo ministrico za pravosodje Dominiko Švarc Pipan. Le-to še vedno ždi v predalo, medtem ko ga želi vlada diskreditirati. Enako se zdaj dogaja z revizijskim poročilom o Gospodarskem razstavišču. Pri tem portal Preiskovalno.si afero Litijska 51 na nek način predstavlja kot zaroto, kjer sta pridobili Remčeva in Katičeva, saj je afera odnesla Švarc Pipanovo, ki je namesto Katičeve dobila stolček ministrice.
Glavni akter v tej zgodbi naj bi bil poleg Lucije in Črtomira Remca direktor DSU (Državnega svetovalnega urada) Mitja Križaj, ki naj bi igral ključno vlogo v dogovorih o prihodnosti te nepremičnine.
Anonimka, ki je bila objavljena 3. maja 2024, navaja, da naj bi Križaj in drugi akterji poskušali z manevri zagotoviti, da bi stavba postala neuporabna za namene sodišč, kar bi omogočilo njen prenos pod DSU. DSU bi nato prevzel upravljanje nad stavbo, namesto da bi ta ostala pod okriljem ministrstva za pravosodje, ki je bilo prvotno predvideno za upravljanje stavbe. Avtorji anonimke sumijo, da je bil ta dogovor del večjega načrta in da gre za tesno povezano mrežo interesov med posamezniki, ki imajo vpliv na državne nepremičnine.
Mitja Križaj naj bi imel pri teh dogovorih osrednjo vlogo. Kljub temu, da so izvedenska mnenja pokazala, da je stavba primerna za sodišče, naj bi Križaj vztrajno trdil nasprotno. Med postopkom naj bi vplival tudi na cenilce in s tem spodkopal uporabnost stavbe za pravosodne namene ter zagotovil njen prehod pod okrilje DSU. Poleg tega mu članek očita, da v preteklosti, ko je bil direktor Hypo Leasinga, ni skrbno ravnal v postopku glede stavbe Litijska 51. Med drugim naj ne bi zahteval pravočasne cenitve stavbe in naj bi omogočil, da je nepremičnina končala v lasti podjetnika Sebastjana Vežnaverja.
Tudi revizija v zvezi z Gospodarskim razstaviščem v predalu
Medtem ko sumi kaznivih dejanj v zvezi z najemom Gospodarskega razstavišča že nekaj časa krožijo, je osnutek revizije podobno kot o Litijski že več kot leto dni v predalu, ministrstvo pa se še ni odločilo, ali bo ta osnutek spremenilo v uradno revizijo. Notranji revizorki Suzani Hölzl naj bi celo začeli jemati pooblastila, kar kaže na pritisk, da se ta vprašljiva ravnanja prikrijejo, trdi Preiskovalno.si. Ministrica za pravosodje Andreja Katič je celo predlagala spremembe revizijskega načrta, da bi izključila revizijo najema Gospodarskega razstavišča, kar močno indicira na politično zaščito Remčeve pred nadaljnjo preiskavo.
Remčeva kljub nepravilnostim nedotakljiva
Kljub očitnim nepravilnostim je bila Remčeva znova imenovana za vodjo službe za investicije na ministrstvu, potem ko je bila afera Litijska razlog za odhod nekdanje ministrice Dominike Švarc Pipan.
Remčeva pa naj bi bila za še enim škandalom. Obnova jeseniškega sodišča, kjer so bila prekomerna sredstva porabljena za luksuzne kuhinje in nepotrebne kopalnice, je še en primer, ki kaže na neučinkovito porabo javnih sredstev pod vodstvom Remčeve. Prenova je stala 5,5 milijona evrov za 700 kvadratnih metrov.
Remčeva si z možem deli nepremičninsko bogastvo
Remčeva in njen mož naj bi bila prava nepremičninska tajkuna, kljub plači javnega uslužbenca, ki ni nič posebnega.
Na ministrstvu se branijo, da Remčevi ni treba razlagati, od kod ji premoženje, saj ne gre za javne podatke, ker Lucija Remec ni funkcionarka in tudi ne uradnica na položaju, kot javna uslužbenka pa je KPK o svojem premoženjskem stanju, kot to nalaga zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, dolžna poročati kot odgovorna oseba za javna naročila – to pa naj bi tudi storila.
Kako je ministrstvo za finance za takšne “čudne” posle odobravalo sredstva?
Zgodba se bere kot kriminalka, pri tem pa se poraja vprašanje: Kako je ministrstvo za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, takšne posle odobrilo in izredno sproščalo sredstva (celo iz naslova poplavnih obnov)? Če je res šlo za dogovorjeni posel med nižjimi uradniki v spregi s funkcionarji, potem so odgovorni tudi najvišji funkcionarji. Ministrica za pravosodje Švarc Pipanova je že padla. Bo po njeni poti šel tudi Boštjančič?
