Že na začetku naj izraziva svoje veliko začudenje, da ste “primer” Slovenske tiskovne agencije (STA) razumeli povsem enostransko in da tudi poskušali niste, da bi dobili še drugo mnenje. Vendarle se imenujete “novinarji brez meja”, kar pomeni, da ste prav tako zavezan profesionalnim standardom obveščanja.
Nadalje naj vas prijazno opozoriva, da ni resnična vaša trditev, da sta Vlada Republike Slovenije, ali njen predsednik Janez Janša ukinila financiranje STA. Vlada se je na korespondenčni seji zgolj seznanila z dopisom Uroša Urbanije, direktorja Vladnega urada za komuniciranje (UKOM) o tem, da je zaradi neustrezne komunikacije z vodstvom STA, posebej z dolgoletnim direktorjem Bojanom Veselinovićem, onemogočeno oceniti, koliko sredstev agencija potrebuje za svoje delovanje. Ta ocena je seveda odvisna tudi od dosedanjega poslovanja te agencije in posebej njenega direktorja, kar je popolnoma normalno. Zato je UKOM zaprosil za posredovanje posameznih podatkov, ki pa jih z obrazložitvijo, da ni pravni subjekt, ki bi to lahko zahteval, ampak je to samo vlada, ni dobil. Ta trditev je seveda smešna, saj je UKOM del vlade, ki v imenu te vlade vsako leto sklepa pogodbe z STA in je torej v tej funkciji legitimiran, da zaprosi za posamezne podatke. Transparentnost delovanja te agencije je seveda predpogoj za njeno financiranje iz proračuna države.
Očitno pa je, da si organi STA to transparentnost predstavljajo povsem po svoje in trmoglavo počenjajo nekaj, kar je po nepotrebnem pripeljalo do edinega logičnega ukrepa: dokler UKOM ne prejme ustreznih podatkov, financiranja ne more biti.
Očitno pa se za tem nerazumljivim trmoglavljenjem direktorja agencije Veselinovića zelo verjetno tiči skrb in bojazen, da bi na dan prišli podatki, ki mu ne bi bili v korist. Tu ne gre samo za obrazložitev, na kakšni osnovi si mesečno izplačuje 8500 evrov mesečnega dohodka (kar je – mimogrede – dvakratnik plače slovenskega ministra in več, kot prejmeta predsednik vlade in predsednik države), ampak se pojavljajo tudi očitki in sumi o nezakonitem trošenju proračunskih sredstev, o nenavadnem odlivanju in prelivanju denarja iz agencije itn. Zato bi bil nujen celovit pregled oziroma revizija poslovanja agencije. Sklicevanje predsednika nadzornega odbora te agencije, da v poslovanju ni nič narobe, je seveda podobno trditvi voznika, ki je napihal promile, da ni nič rss in da policist nima druge možnosti, kot da mu verjame. Znano je namreč, da je zaupanje v redu, nadzor pa je še boljši. Ob tem naj poudariva, da gre za nadzorni svet, ki ga je tik pred odstopom imenoval – in na horuk zamenjal starega – bivši predsednik vlade Marjan Šarec, zato si ta nadzorni svet nekakšnega zaupanja na oko seveda ne zasluži.
Širše gledano pa pri slovenski tiskovni agenciji ne gre samo za problem transparentnosti finančnega poslovanja, ampak tudi za način na katerega opravlja svoje poslanstvo. Ni skrivnost, da Bojan Veselinović ideološko sodi k levici, včasih pa je bil tudi član zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije. Poleg tega njegova intimna opcija ni bila osamosvojitev in država Slovenija, saj izhaja iz oficirske družine agresorja jugoslovanske armade bivše države. To bi po svoje lahko bilo ne omembe vredno, če se skozi poročanje te agencije vendarle ne bi kar naprej kazalo, da ne deluje v interesu celotne javnosti, da po svoje ni “nevtralna” agencija, ampak da skuša na prefinjen način skozi poročanje vendarle vsiljevati svoje agendo, ki je v prvi vrsti ta hip agenda proti tej vladi in njenemu predsedniku. Gre seveda za svojevrsten absurd glede na to, da je Vlada RS ustanoviteljica in upraviteljica te agencije in si zasluži korektno poročanje o svojem delu.
Skozi posamezne prispevke te agencije se omalovažujejo prizadevanja vlade in stroke za zajezitev epidemije kovid-19. Njeni prispevki popularizirajo tudi agresivne, primitivne posameznike, kot je na primer prosluli reper Zlatan Čordić, ki je zaradi nasilnih dejanj, tudi nad snemalcem neke televizije, provokacij in groženj deležen obravnav organov pregona. Podobno velja za neformalnega vodjo množičnih nezakonitih demonstracij v glavnem mestu Ljubljani Jašo Jenulla, ki pa mu očitno hrbet krije njegov pedigre sina vrhovnega državnega tožilca.
Še več je primerov enostranskega, nekorektnega poročanja te agencije, zato meniva, da je vaša trditev, da je vlada grobo napadla svobodo medijev, pretirana in ne ustreza dejanskemu stanju. V tem smislu tudi ni mogoče, da bi predsednik vlade Janez Janša preklical odločitev o prestanku financiranja agencije, ker te odločitve nista sprejela ne on in ne vlada.
Mogoče ni odveč pričakovati, da se boste kot profesionalci na področju novinarstva drugič poskušali informirati tudi na drugi strani. Dve plati medalje je temelj novinarske profesionalnosti in brez tega tudi avtonomije ni.
VAS LEPO POZDRAVLAJVA
