Starosta NSi Lojze Peterle je po izstopu iz stranke pozval predsednika Mateja Tonina in glavnega tajnika stranke Roberta Ilca, ki ji je do nedavnega pripadal, k odstopu. Kot je pojasnil, so njegovi odločitvi za izstop iz Nove Slovenije botrovale razlike v razumevanju etike, morale, politike in Evrope.
“Mislim, da bi stranka morala zamenjati predsednika oz. da bi moral sam videti, da od tam tega ne more početi. Niti ni potrebe, da imaš obe funkciji v svojih rokah. Mislim, da bi po toliko letih bilo potrebno zamenjati tudi glavnega tajnika,” je Lojze Peterle povedal na 24ur.
V nastopu je opozoril na slabe volilne rezultate stranke in vrsto napovedanih, a neuresničenih prebojev s strani njenega predsednika. “Dejstvo, da ni preboja, je gotovo dejstvo, s katerim bi se morala stranka ukvarjati,” je povedal. Meni tudi, da ni dobro, da ima stranka predsednika v Bruslju.
Stranka ne more biti nekje vmes
Opozoril je na nekatere probleme, ki jih ima stranka, kot je denimo pomanjkanje jasne identitete in nerazumevanje koncepta politične sredine. Ta po njegovem mnenju ni “malo levo, malo desno” ali “malo sem, malo tja”. “Če hočeš biti v sredini, moraš v sredino postaviti človeka, moraš zavračati ekstremizme, moraš imeti vrednote in principe, ki povezujejo,” je povedal.
Spomnil je tudi na kandidatno listo NSi na evropskih volitvah, na kateri so bili posamezniki, ki so zastopali njihov temeljni program, kakšen pa tudi ne. Izpostavil je spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti “nekdo drug pa podpiše za splav iz za evtanazijo”, pri čemer se je nanašal na izražena liberalna stališča enega izmed kandidatov za evropskega poslanca. “Ne moremo imeti na istem drevesu dveh vrst sadežev,” je k temu pripomnil.
Kako je Logar dal NSi krila
Peterle je razkril, da bi SLS in NSi na evropskih volitvah nastopili s skupno listo, ampak je njegove načrte prekrižal Logar, ki je tedaj napovedal, da ne gre na evropske volitve. “Nova Slovenija je dobila krila in ni hotela v skupno igro z SLS. Videli smo, da je bilo to tvegano, da smo komajda oz. proti koncu preštevanja prišli v parlament. Ta stran, demokrščanska, je vrgla sedem procentov stran.”
Druge stranke ne namerava ustanavljati, niti ne vidi potrebe po ustanavljanju novih strank: “Raje vidim, da se zgodi to, za kar sem se trudil, da bi tisti dve stranki, ki sta si programsko vrednostno najbližje in sta obe izvorno demokrščanski, torej Nova Slovenija in SLS, stopili skupaj. Prepričan sem, da bi pritegnili več pozornosti, več zaupanja in podpore.”
“Lahko se nam zgodi, da bodo novi igralci: Logar, Lotrič, Rupar, mogoče Gregorčič in morda še kdo, postali grožnje Novi Sloveniji in SLS. Še je čas, da se sile uredijo,” je povedal.
Mlajša generacija bi polarizacijo še poglobila
Do izjave poslanca Svobode Lenarta Žavbija, ki je pozive k veliki koaliciji z leve označil kot “izdajo lastnih vrednot”, se je opredelil odklonilno. Meni, “da bi morali za ključne slovenske interese oz. cilje stopiti skupaj”. “Čudi me, da bi celo mlajša generacija to polarizacijo še poglobila. Lezemo nazaj v koncept sovražnika. Upal sem, da smo se ga (koncepta op. a.) rešili 25. 6. … Ta koncept pravi, da se boljšo družbo naredi tako, da izločijo tiste, ki mislijo drugače. To smo že doživeli, tega več ne bi rad videl,” je pojasnil.
Izpostavil je, da so v osamosvojitvenih časih drug drugemu pomagali ustanavljati stranke, da bi se ustvarjala širina, danes pa imamo “polarizacijo, prerivanje, spotikanje, atmosfero, ki je zelo drugačna kot takrat.”
