Piše: STA, C. R.
Predsednik prve slovenske vlade Lojze Peterle in bivši predsednik republike Borut Pahor sta na pogovoru izpostavila pomen dialoga in sodelovanja v političnem prostoru. Menita, da smo priča krizi konsenzualne politike, ko politika namesto tekmecev išče sovražnike. Želita si, da bi za napredek Slovenije znali iskati skupne rešitve.
Gre za prvi pogovor v seriji, ki jih Peterle pripravlja o aktualnih vprašanjih Slovenije, Evrope in sveta. “Pogovor pri nas manjka, pogovor, ki bi vodil v višjo kvaliteto naše medsebojnosti, tudi na politični ravni,” je odločitev za serijo pogovorov za STA pojasnil Peterle. Želi si, da bi se znali različni ljudje bolj sproščeno pogovarjati, zato se je povezal z ljudmi “z leve in desne, ki delijo z menoj to misel, da je treba graditi en ‘slovenski skupaj’, ki smo ga pred 30 leti že poznali, pa izgleda, da je nekam poniknil,” je dejal.
Kot prvega je na pogovor bivšega predsednika Boruta Pahorja. Obratno je Pahor še kot opozicijski poslanec na pogovor povabil Peterleta, takratnega predsednika vlade. “To je pomagalo postaviti neke standarde dialoga, ki so šli onkraj političnih blokov,” je ocenil Pahor. Peterletovemu vabilu se je tokrat odzval kot aktiven državljan. “Ne da bi si utiral pot na kakšne volitve, ker jaz na nobene ne bom šel več,” je dejal za STA.
Po Pahorjevi oceni smo priče krizi konsenzualne politike, kar ne velja le za Slovenijo, ampak je globalen trend v zahodnih demokracijah. “Zdi se, da politiki ne čutijo več potrebe, da bi poskušali na svojo stran pritegniti tudi politične nasprotnike, ampak jim zadostuje, da imajo svoje politične sopotnike,” je dejal. Ob tem je opozoril, da se je to v zgodovini redkokdaj končalo dobro. “Kadar je Slovenija dala dialogu priložnost, je veliko imela od tega, kadar je to priložnost zamudila, je veliko zamudila,” je dejal.
Peterle je kot točko politične enotnosti izpostavil osamosvojitev Slovenije in dodal, da je pričakoval, da se bo iz te “odpovedi polarizacije” zgodilo več. Meni, da smo država nedokončane tranzicije, kar nas drži nazaj. Ker se nismo dovolj odprli novim modelom mišljenja in obnašanja, nas druge države, ki so bile takrat precej za nami, danes v razvojnem smislu prehitevajo, je dejal.
Pahor je dodal, da nas je ob osamosvojitvi zavedlo to, da so potrebni le kozmetični popravki nekaterih segmentov, bile pa bi potrebne korenite reforme. Kot predsednik vlade je storil napako, ko se je lotil vseh reform, za katere je mislil, da so potrebne, je ocenil. Zdaj bi se lotil le ene ali dveh bistvenih. Pri strukturnih spremembah, tudi pri zdravstvu, meni, da je mogoče doseči polno politično soglasje. Meni tudi, da bi moral biti javni zdravstveni sistem konkurenčen.
Pogovora so se med drugim udeležili publicist Ivan Borštner, eden izmed četverice obtoženih v aferi JBTZ, nekdanji ustavni sodnik Ernest Petrič, pesnik Tone Kuntner, nekdanji predsednik SD Igor Lukšič, predsednik SLS Marko Balažic, nekdanji predsednik programskega sveta Radiotelevizije Slovenija Peter Gregorčič in vodja kabineta bivšega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez.
