Pogovarjali smo se s Petrom Vriskom, ki je dolgoletni predsednik upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije ter dober poznavalec slovenskega kmetijstva in slovenskega podeželja.
Kako je s samooskrbo Slovenije, ali smo še daleč od nje?
Za doseganje primerne stopnje samooskrbe države s hrano je ohranjanje obsega kmetijskih zemljišč za pridelavo prvi pogoj za njeno dolgoročno stabilnost. Glede samooskrbe z lokalno pridelano hrano v Sloveniji smo pri mleku, govejem in perutninskem mesu samooskrbni, na nekaterih področjih, kot so pridelava žit, zelenjave in prašičereja, pa smo premalo samooskrbni. Na področju oskrbe z žiti Slovenija pridela okrog 60 odstotkov žit za lastne potrebe, bistveni napredek je bil narejen po podpisu dogovora na področju žitne verige med vsemi deležniki v verigi, ki je spodbudil pridelavo žit. Naslednji korak je vstop žitarjev v shemo izbrana kakovost Slovenije, kjer bi slovensko žito imelo certificirano poreklo.
Ali potekajo kakšne aktivnosti v zvezi s tem oziroma kaj je treba še narediti za samooskrbno zadostnost v državi?
Aktivnosti, kako povečati samooskrbo s svinjskim mesom, smo začeli že lani s podpisom dogovora o sodelovanju na področju prašičereje, ki smo ga podpisali Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zadružna zveza Slovenije in Sekcija prašičerejcev pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij. Cilj dogovora je izboljšanje poslovnega sodelovanja, vzpostavitev in nadaljnja krepitev partnerstva ter prizadevanja za povečevanje konkurenčnosti slovenskega prašičerejskega sektorja z vzpostavitvijo strategije razvoja slovenske prašičereje, dvig slovenske prireje prašičev, prilagoditev tehnologije rej in oblikovanje slovenske borzne cene. Potreben pa je tudi večji nadzor inšpekcijskih služb nad sledljivostjo mesa slovenskega porekla na prodajnih policah. Letos je bila na ministrstvu oblikovana posebna delovna skupina, ki se bo lotila priprave strategije razvoja prašičereje, v kateri dejavno sodelujemo. Zveza spodbuja slovenske pridelovalce zelenjave k njeni večji pridelavi. Menimo, da je to priložnost tudi za male kmetije, saj lahko zagotavljajo nova delovna mesta, je pa potrebnega veliko strokovnega znanja.
Veliko govorimo o nujnosti razvoja podeželja, v katero smer gre?
Slovensko podeželje, kjer živi večina prebivalcev, je danes lepo obdelano in poseljeno, ki pa brez finančnih spodbud ter vestnega dela kmetov in lokalnega prebivalstva ne bi bilo. Za Slovenijo je pomembno, da v pogovorih z Evropsko komisijo tudi v prihodnje zagotovi ustrezne finančne vire in ukrepe, ki bodo omogočali ohranitev in razvoj slovenskega kmetijstva in podeželja. Slovenski kmetje v primerjavi z evropskimi kmetujemo v bistveno težjih razmerah za kmetovanje, naše kmetije so majhne in razdrobljene, veliko je območij z omejenimi dejavniki za pridelavo.
Celoten intervju si lahko preberete v novi Demokraciji!
