Piše: Peter Jančič, L. K.
V petek, 15. septembra, se je Odbor DZ za kulturo seznanil s poročilom Evropske komisije o stanju pravne države pri nas na področju medijev, novinarstva in demokracije. Nekdanji predsednik Programskega sveta RTVS Peter Gregorčič je opozoril, da poročilo ne vključuje njegovih pojasnil in dokumentov, ki jih je posredoval v času priprave poročila, Andrej Grah Whatmough in Uroš Urbanija pa sta dejala, da je RTVS po spremembi zakona na slabšem.
Odbor DZ za kulturo se je v petek torej seznanil s stanjem pravne države na področju medijev, ob tem je več gostov pozvalo k sprejetju novega zakona o medijih. Državni sekretar MK Marko Rusjan je dejal, da je ocena pozitivna, da je bil z uveljavitvijo novele zakona o RTVS izveden proces depolitizacije, in napovedal, da bodo konkretne rešitve glede novega zakona o medijih v javni razpravi do konca leta. Napovedal je tudi spremembe zakona o financiranju STA. Rajglova iz Pravne mreže, Marko Milosavljevič s FDV in Sandra Bašić Hrvatin s FHV bi želeli nov zakon o medijih čim prej, Primož Cirman s portala Necenzurirano pa je govoril o številnih t. i. SLAPP tožbah, s katerimi se soočajo na portalu. Direktor STA Igor Kadunc je bil nezadovoljen z letos predvidenim zneskom za sofinanciranje STA; vlado je prosil za več denarja in se zavzel za spremembe zakona o STA tako, da bi bila STA upravičena do javnih sredstev. V razpravo na odboru so se vključili še nekateri koalicijski poslanci.
Negativne posledice novele o RTVS
Nekdanji generalni direktor RTVS Andrej Grah Whatmough in nekdanji direktor Televizije Slovenija Uroš Urbanija pa sta na petkovem Odboru DZ za kulturo, ki je razpravljal o Poročilu o stanju pravne države za leto 2023 na področju medijev, novinarstva in demokracije, jasno opozorila na negativne posledice uveljavitve novele zakona o RTVS. Uroš Urbanija je dejal, da v novem svetu vlada enoumje, in opozoril na sporno razrešitev njega in Graha Whatmougha ter poudaril, da bosta oba na sodišču dokazala nezakonitosti. Grah Whatmough pa je opozoril, da člani novega sveta enotno glasujejo za sklepe, ki so v nasprotju z zakonom, hkrati pa ne sledijo nekaterim zakonsko določenim nalogam, in dejal, da se poleg tega na RTVS izvaja pritisk na nekatere zaposlene. V ostro kritiko vlade, ki ji očita zlorabo oblasti na področju medijev s politično čistko celotnega vodstva RTVS, in tudi Evropske komisije, ki ji očita arbitrarnost pri ocenjevanju, je nastopil nekdanji predsednik Programskega sveta RTVS Peter Gregorčič. Njegov nastop objavljamo v celoti:
Nastop Petra Gregorčiča
Peter Gregorčič: »Poročilo o stanju pravne države, ki ga je Evropska komisija letos objavila že četrto leto zapored, je izjemno pomembno za zagotavljanje zdrave demokracije. Še posebej je tako poročilo pomembno za države, kjer se v ključnih institucijah procesi demokratizacije še niso do konca razvili. Ena od takih držav je tudi Slovenija. Da pa bi tako poročilo doseglo svoj namen, to je predstavitev objektivne ocene, ki jo poda nekdo od zunaj, torej nekdo, ki ni osebno vpleten v nacionalno dogajanje, ki torej v dogajanju na nacionalnem nivoju ne zasleduje zgolj svoje zgodbe, svojega svetovnega nazora in svojih interesov, bi bilo izjemno pomembno, da bi nastajanje takega poročila sledilo metodologiji, ki ne dopušča nikakršne arbitrarnosti. Prav arbitrarnost je namreč tisti mehanizem, ki omogoča različnim centrom gospodarske, politične in civilnodružbene moči, da vladavino prava kršijo.
Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
V nadaljevanju bom predstavil svoj pogled, zakaj s tem poročilom, vsaj v delu, ki se nanaša na pluralnost in svobodo medijev, Evropska komisija tega svojega dela ni dovolj dobro opravila. Z nekaj ostrine bi si upal celo reči, da je s tem poročilom Evropska komisija izrazito sledila izključno enemu političnemu nazoru. S tem ni opravila svoje nadnacionalne vloge, ki ji pritiče, ampak se je pustila zapeljati posameznim interesnim skupinam, ki trenutno v Sloveniji predstavljajo oblast. Med njimi pa predvsem tistim skupinam, ki so nosilci civilnodružbene moči pri nas.
Prekinjeni mandati upravljanja
Prav te civilnodružbene skupine so namreč pripravile novelo zakona o Radioteleviziji Slovenija, s katero je zakonodajalec ex lege, brez vsakršnega pravnega varstva prekinil mandate upravljanja in nadzora javne radiotelevizije. S tem je nedopustno in v nasprotju s pravom Evropske unije, Sveta Evrope, primerjalnega ustavnega prava ter tudi v nasprotju z ustaljeno sodno presojo slovenskega ustavnega sodišča, in sicer po zgledu Poljske in Madžarske izvedel politično kadrovsko čistko zato, da je lahko ta ista civilna družba, ki je sama sebi spisala zakonodajo, na podlagi »svojega« zakona prevzela nadzor nad javnim zavodom RTV Slovenija; ustavna sodnica, ki je del te civilne družbe, je celo odločala o začasnem zadržanju zakona, ki ga je ta civilna družba sama sebi pripravila; in ta ista civilna družba je v resnici edini vir, ki ga je Evropska komisija upoštevala pri pripravi poročila, ki je danes pred vami.
Gregorčičevi argumenti niso vključeni
Kot predsednik programskega sveta sem se marca letos sestal z delovno skupino Evropske komisije. To delovno skupino vodi uradnik pri Evropski komisiji Jože Štrus. Predstavil sem jim svoje poglede in jim – tudi na njihovo pobudo – kasneje poslal še sedem elektronskih sporočil z ustreznimi dokumenti, ki se nanašajo na dogajanje, povezano s t. i. depolitizacijo javne Radiotelevizije Slovenija. Ob prebiranju poročila Evropske komisije, ki ga danes obravnavate na tem odboru, sem ugotovil, da nobena od teh mojih informacij vanj ni ustrezno vključena. Celo več, v poročilu Evropske komisije sem lahko prebral, da sem kot predsednik Programskega sveta RTV Slovenija ‘januarja 2023’ na ustavno sodišče vložil pobudo, ker menim, ‘da so novi predpisi neustavni, saj med drugim državnemu zboru ne omogočajo več imenovanja članov organov upravljanja RTV’. G. Štrus in njegova delovna skupina je pobudo, ki smo jo vložili na ustavno sodišče, od mene prejela v celoti. Pustimo ob strani drobno napako Evropske komisije, da je bila naša pobuda vložena decembra 2022 in ne januarja 2023. Sprašujem pa se, zakaj so v poročilu zamolčali bistven razlog, zaradi katerega smo to pobudo sploh vložili na ustavno sodišče.
Zloraba močne oblastne pozicije
Ta pa ni (zgolj) v tem, da je ta novela zakona odvzela državnemu zboru – kot instituciji z največjo demokratično legitimnostjo – pravico imenovati člane Sveta RTV, ki je, mimogrede, organ nadzora in ne organ upravljanja, kot napačno navaja Evropska komisija v svojem poročilu. Pač pa je poglavitni razlog, zakaj sem med pobudniki te ustavne presoje, v tem, da je s to novelo trenutna oblast izvedla politično kadrovsko čistko po zgledu Madžarske in Poljske, kjer je neliberalna oblast – enako kot trenutna oblast v Sloveniji v zadevi ‘depolitizacija RTV Slovenija’ – zlorabila svojo močno oblastno pozicijo, da se je z zakonskimi spremembami znebila sodnikov, uradnikov in drugih funkcionarjev, ki ji niso bili po volji. Zaradi tega sta bili Madžarska in Poljska obsojeni pred Evropskim sodiščem za človekove pravice, in sicer v zadevah Baka proti Madžarski in Grzeda proti Poljski.
Zakaj ta ključni razlog, ki je bil g. Štrusu in njegovi delovni skupini jasno in večkrat (tudi pisno) predstavljen, ni vključen v poročilo, ne vem. Sklepam pa da zato, ker ni sodil v njegov ideološki in svetovnonazorski kontekst.
Pritožba zaradi kršitve prava EU
Ker so moja poročila delovni skupini Evropske komisije pisno dokumentirana, vam jih, če kdo od vas to želi, z veseljem posredujem. Tako boste lahko – tudi na podlagi tega – sami presodili, ali je delovna skupina pod vodstvom evropskega uradnika Jožeta Štrusa svoje delo opravila objektivno in metodološko neoporečno ali ne.
Naj zaključim še z enim razkritjem. Dne 30. maja sem skladno s protokolom Evropske komisije na Evropsko komisijo vložil pritožbo zaradi kršitve prava Evropske unije. Prepričan sem namreč, da je ustavno sodišče z razveljavitvijo sklepa o začasnem zadržanju novele zakona o RTVS4 ex lege in nepreklicno ukinilo vse mandate organov vodenja, upravljanja in nadzora RTVS, ne da bi njihovi nosilci imeli učinkovito pravno varstvo zoper tovrsten poseg, kar je v nasprotju z ustaljeno sodno prakso v evropskem ustavnem prostoru.
Tako Evropsko sodišče za človekove pravice v zadevah Baka proti Madžarski in Grzeda proti Poljski kot tudi Sodišče EU v zadevi C-288/125 sta odločili, da predčasno prenehanje mandatov neodvisnih institucij posega v samostojnost in neodvisnost nosilcev mandatov ter s tem krši načela pravne države in v primeru javnih medijev tudi v njihovo neodvisnost ter s tem v svobodo medijev. Vsa sodišča so poudarila, da mora vsak poseg zakonodajalca v trajanje mandatov spoštovati obstoječo zakonodajo in jamstva, vključno s pravico do uveljavljanja pogojev za predčasno razrešitev.
Odgovora na pritožbo še ni
V zadevi ‘depolitizacija RTV Slovenija’ se to ni zgodilo. Slovensko ustavno sodišče je najprej zadržalo zakon, nato pa je svojo odločitev z manjšino vseh sodnikov razveljavilo, s čimer so nepreklicno prenehali mandati pritožnikov, ne da bi jim sodišče ob tem zagotovilo učinkovito pravno varstvo. Zato sta bili kršeni pravica do poštenega sojenja in pravica do izjave. Poleg tega ustavno sodišče ni upoštevalo moje zahteve, ki je utemeljena na 267. členu Pogodbe o delovanju Evropske unije, naj zadevo predloži Sodišču EU za pravilno razlago prava EU. Tako sta najprej vlada, nato pa še zlasti ustavno sodišče kršila 2. člen in prvi odstavek 19. člena Pogodbe o Evropski uniji, 267. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije, vključno z 11. in 47. členom Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.
Čeprav bi me skladno s svojimi postopki morala Evropska komisija v petnajstih delovnih dneh obvestiti, da je prejela mojo pritožbo zaradi kršitve prava Evropske unije, se to do danes, to je tri mesece in pol po tistem, ko sem jim jo posredoval preko za to predpisanega obrazca, še vedno ni zgodilo.
Tudi o tem sta bila Jože Štrus in njegova delovna skupina obveščena. In tudi tega v tem poročilu, ki je pred vami, ne morete prebrati, ker se je Štrus s svojo skupino očitno odločil, da tega vanj ne bo vključil.
Naj tukaj povem še, da vem za nekatere druge primere, ko so posamezniki, podobno kot sam, v tem istem časovnem obdobju, a v drugih zadevah, tudi sprožili podobne postopke pri Evropski komisiji. Ti posamezniki pa so znotraj predpisanega roka petnajst delovnih dni prejeli potrditev Evropske komisije, da je prejela njihovo pritožbo. Zakaj se tudi v primeru ‘depolitizacije javne RTV’ Evropska komisija ni odzvala skladno s svojimi postopki, ne vem.
Ideološki uradniki EK
Vse navedeno potrjuje mojo uvodno hipotezo, da v tem primeru Evropska komisija žal ne opravlja svoje nadnacionalne vloge, ki ji pritiče. Namesto tega – najverjetneje zaradi izrazito ideološko motiviranih uradnikov, ki operativno delujejo v njenih delovnih skupinah – podlega posameznim interesom tistih civilnodružbenih in političnih skupin, ki imajo trenutno v Sloveniji oblast. Da je to izjemno slabo za vladavino prava in za uresničevanje vrednot Evropske unije, ki so zapisane v 2. členu Pogodbe o Evropski uniji, verjetno ni treba posebej poudarjati,« je sklenil Peter Gregorčič.