Piše: Dr. Metod Berlec
Prejšnji torek je bila v Delu objavljena mesečna anketa Mediane, ki je pokazala, da se trend padanja podpore Gibanju Svoboda in naraščanja podpore Slovenski demokratski stranki nadaljuje.
Najboljši izid je največja vladna stranka po tej agenciji dosegla decembra lani, ko bi zanjo glasovalo 34,1 odstotka vprašanih in ko je za več kot 15 odstotnih točk presegala priljubljenost SDS. Aprilska anketa je pokazala, da bi Gibanju Svoobda dala glas skoraj tretjina manj sodelujočih. Na vprašanje, katero stranko bi najverjetneje volili, če bi bile parlamentarne volitve jutri, je tako največ sodelujočih odgovorilo da SDS, in sicer 23,3 odstotka (marca 21,6 odstotka). Da bi volili Gibanje Svoboda, je odgovorilo 23 odstotkov (marca 26,8 odstotka). Stranko SD bi volilo 6,2 odstotka (marca 7,2), NSi 5,6 odstotka (marca 6 odstotkov), Levico pa 5,1 odstotka (marca 4 odstotki). Pod parlamentarnim pragom bi se zvrstile SNS (2,4), Piratska stranka (1,7), Resnica (1,6), SLS (1,6), Vesna (1,5), Naša prihodnost (0,9), Naša dežela (0,9) in Konkretno (0,5). Delo vlade je negativno ali zelo negativno ocenilo 45 odstotkov vprašanih (marca 35,6), pozitivno ali zelo pozitivno pa 25,8 odstotka vprašanih (marca 30,5). Srednja ocena dela Golobove levičarske vlade je z 2,82 padla na 2,63.
Anketa je pokazala, da podpore javnosti ne izgubljata samo vladajoče Gibanje Svoboda in vlada, ampak tudi sam premier Robert Golob. Da se tega vsaj delno zaveda tudi sam, kaže njegovo panično in nekonsistentno ravnanje v zadnjem času, saj je jasno, da se je – potem ko je v preteklih mesecih s svojo ministrsko ekipo na Brdu pri Kranju in drugje na veliko napovedoval reforme na področju zdravstva, na področju davkov, ko je obljubljal pokojninsko reformo, reformo plačnega sistema v javnem sektorju, reformo izobraževanja in še bi lahko naštevali – ujel v lastne bombastične obljube, ki jih njegova vlada niti on sam ne moreta izpolniti. Nasprotno. Z njimi se je povsem osmešil. Nazoren primer tega je bila njegova obljuba sodnikom in tožilcem na začetku tega leta, da se bo vsem plačanim funkcionarjem v sodnem sistemu mesečno izplačevalo 600 evrov dodatka, vse dokler ne bodo sistemsko uredili njihovih plač. Kot vemo, je zakonodajnopravna služba državnega zbora predlog o začasnem dodatku sodnikom in tožilcem sesula na prafaktorje, saj »arbitrarno določanje višine dodatka brez vsakih meril ni v skladu z 2. členom Ustave RS, ki pravi, da živimo v pravni državi, dodatek pa je sporen tudi z vidika delitve oblasti, ker bodo plače pravosodnih funkcionarjev presegle celo višino plačanih razredov najvišje uvrščenih funkcionarjev drugih vej oblasti …« Podobno je bilo tudi v drugih primerih, ko so on sam ali njegovi ministri kar na pamet in brez izračunov trosili reformne ideje. V primeru »davčne reforme« so na primer govorili, kaj vse bodo obdavčili, kar je naletalo na negativen odziv pri ljudeh, ki so se začeli zavedati, da vladajoča koalicija razmišlja samo o tem, kako bi jim izpraznila denarnice.
V tistem trenutku je Golob stopil korak nazaj in konec marca v intervjuju za POP TV priznal, da so si naložili prevelik zalogaj z reformami, ki so med ljudmi nepriljubljene, zaradi česar jih, razen »zdravstvene reforme, ki je nujna«, pač ne bo. Hkrati je okrivil ministrstvo za finance, da ni »bilo uspešno pri komuniciranju reform«. Posledično je odstopil državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič. Ni pa odstopil minister za finance Klemen Boštjančič, ki je pretekli teden stoično prenesel vložitev predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ) v parlamentarni postopek. Podobno kot minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki je še nekaj dni pred tem na TV Slovenija razlagal, da se ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (DZZ) pripravlja za konec leta 2025. V resnici gre za to, da bo DZZ jeseni postal »obvezen zdravstveni prispevek« (novi prisilni davek, ki se bo usklajeval z rastjo plač in nam ga bodo trgali pri plači oziroma pokojnini). Kar bo pri tem zmanjkalo v zdravstveni blagajni, naj bi pokril državni proračun. Še ena vladna poteza torej, sprejeta čez noč z upanjem, da bodo ljudje javnomnenjsko to nagradili, zaradi česar je vlada sprejela še uredbo, s katero je začasno določila najvišjo ceno premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Zato je bila vložitev interpelacije proti Golobovi škodljivi in nekompetentni vladi s strani SDS ter sredina razprava na to temo v državnem zboru zelo na mestu. Prav tako (na isti dan) protest Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve proti rušenju temeljev slovenske enotnosti in državnosti na Trgu republike v Ljubljani.
