Piše: I. K. (Nova24TV.si)
Danes je odstopil generalni direktor Sursa Tomaž Smrekar. Razlogov za njegov odstop na statističnem uradu niso podrobneje pojasnili. Vlada ga je sicer uporabljala kot grešnega kozla za obsežen popravek ocene gospodarske rasti v letu 2022.
Kot smo poročali, se je ocena gospodarske rasti v avgustu občutno zmanjšala v primerjavi z napovedjo Sursa iz februarja. Po februarski prvi oceni Statističnega urada RS (Surs), ki je temeljila na četrtletnih podatkih, se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) lani zvišal za 5,4 odstotka, po prvi letni oceni, ki jo je urad objavil konec avgusta, pa je rast znašala le še 2,5 odstotka. Lanska rast je bila tako bistveno nižja od prvotnih ocen, pa tudi precej počasnejša od pokoronske 8,2-odstotne v letu 2021.
Zaradi tega so se v javnosti pojavili tudi pomisleki o morebitnih napakah in nepravilnostih pri prvotnih ocenah statistikov. Vlada je v začetku septembra Surs nato pozvala k dodatnim pojasnilom glede ocene rasti slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP) za lani, 26. septembra pa je na seji sprejela sklep, da se generalnega direktorja Tomaža Smrekarja “seznani o očitanih kršitvah in možnih razlogih za razrešitev ter ga pozvala, da se do njih opredeli”.
Surs je zavračal očitke
Vse očitke so sicer na Sursu zavrnili. Smrekar je pojasnil, da nikakor ni šlo za napake ali nedoslednosti, ampak za temeljito revizijo ocene na podlagi novih podatkov. Proces je po navedbah statistikov natančno predpisan in temelji na skupnem okviru EU. Kot je septembra še pojasnil Smrekar, je bilo leto 2022 zaradi visoke inflacije in energetskega šoka po ruskem napadu na Ukrajino izjemno, za takšna neobičajna leta pa je zelo težko dajati dobre ocene za različne ekonomske kazalnike.
Ravno zato so popolnejši in natančnejši letni podatki pokazali bistveno drugačno sliko kot četrtletni, še posebej se je to pokazalo proti koncu 2022, ko so se lanski šoki najmočneje odrazili. Dosedanji prvi mož statističnega urada je takrat odločno zanikal tudi navedbe, da na izračune urada vpliva vlada ali kdo drug.
“Seveda smo bili zaradi velike razlike v podatkih presenečeni tudi mi. Pričakovali smo, da bo razlika večja kot v običajnih letih, ne pa, da bo tako velika,” je takrat povedal Smrekar in dodal, da so bili glavna neznanka cene energentov, zaradi česar ni bilo načina, da bi v tako zgodnji fazi pridobili podrobnejše podatke.
Vlada nezadovoljna
Vlada pa s pojasnili ni bila zadovoljna, saj bistveno nižja lanska ocenjena rast pomeni predvsem težavo za javnofinančno načrtovanje države. Pri tem pa je zanimivo, da država kljub poletnim poplavam in zavedanju novih ekonomskih realnosti še vedno troši, kot da se ni zgodilo nič. Smrekar seveda kot funkcionar tega ne sme povedati na glas, a nekateri ekonomisti so mnenja, da je slabša gospodarska aktivnost od napovedane tudi posledica vladnega napada na gospodarstvo tako skozi davke kot regulacijo, kot tudi nezmožnosti krotenja inflacije, ki je bila skoraj ves čas inflacijskih pritiskov v zadnjih dveh letih nad povprečjem EU.
Ekonomist dr. Anže Burger je za naš portal ob objavi podatkov Sursa povedal, da je bilo odstopanje ravno zaradi nepopolnosti podatkov, hkrati pa, da je to posledica velikih skokov cen življenjskih potrebščin in sprememb cen v splošnem od leta 2021. “Važno je, da imamo sedaj jasno sliko, da inflacija povzroča velike stroške ne le za potrošnike, ampak tudi za oblikovalce ekonomskih politik. Če imajo politiki in javni sektor tako napačne informacije, več kot dvojno precenjene podatke o gospodarski rasti, je to lahko problem pri fiskalni in socialni politiki,” je takrat pojasnil Burger.
