Piše: Tanja Brkić (Nova24tv)
Revija Obrazi si je tokrat za enega od decembrskih intervjujev izbrala Urško Klakočar Zupančič, ki je veliko prahu dvignila za sodnika nedopustnimi političnimi izjavami in kritičnimi zapisi zoper Janeza Janšo in vlado, ter konec avgusta prostovoljno zapustila sodniške vrste in svoje delo preselila na področje gospodarstva.
Revija Obrazi, katere izdajatelj je družba Svet24 v lasti levičarskega tajkuna Martina Odlazka, je le ena izmed revij, ki izhajajo pod omenjeno družbo. Revija obraz, ki med drugim vsako leto izbira tudi fatalno žensko leta, svoje strani polni z intervjuji in zgodbami o izjemno zanimivih ljudeh, ki so vsak na svoj način pustili zaznaven pečat. Tako imajo zapisano na svojem Facebook profilu.
Tokrat se je na njihovih straneh znašla tudi Urška Klakočar Zupančič, nekdanja sodnica, ki je premierja na družbenih omrežij označila za “velikega diktatorja”, med drugim pa zapisala še, da je virus pri nas dal polet “zafrustriranim osebkom s kriminalno preteklostjo”. “Upam, da bo doba janšizma nekoč samo še bridek spomin, do takrat pa pazite nase.” Po tem je zadeva končala na disciplinskem postopku, kasneje pa ji je bilo vodenje oddelka na sodišču kljub oprostitvi odvzeto.
Zamajala je ugled sodne veje oblasti
Izbira uredništva revije, da se odloči za omenjeno sodnico je pričakovana in sodi v kontekst protivladne uredniške politike celotnega Odlazkovega medijskega konglomerata. Klakočar Zupančičeva je namreč za ta tip revije priročna – že kot sodnica je namreč izražala zelo ostra protivladna stališča, kar je sprožilo ostre odzive javnosti. Sodniki namreč morajo namreč izkazovati najvišjo stopnjo integritete ter varovati neodvisnost sodstva v razmerju do ostalih vej oblasti. Zapisi Klakočar Zupančičeve so namreč dodobra zamajali že tako načet ugled sodstva, saj njenega aktivizma ni odobraval niti predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, predsednica ljubljanskega okrajnega sodišča pa jo je prijavila etični komisij, sledila je pobuda za disciplinski postopek.
Primer sodnice Urške Klakočar Zupančič se razlikuje od sodnika Zvjezdana Radonjića, ki se ga je lotil in izločil sistem, ker je opozarjal na napake in nepravilnosti znotraj pravosodja. Nenazadnje to dokazujejo številne obsodbe pred Evropskim sodiščem za človekove pravice ter podatki evropskih institucij o učinkovitosti sodne veje. Klakočar Zupančičeva pa je zgolj izražala osebna prepričanja in politična stališča, ki jih ima resnici na ljubo vsak sodnik, v tem pa ni prav nič “mesijanskega”, kot to želijo povzdigniti Odlazkovi Obrazi.
