2.5 C
Ljubljana
sreda, 6 decembra, 2023

Ocena škode po poplavah naraste z vsakim vladnim nastopom – zadnja ocena se je ustavila pri približno desetih milijardah!

Piše: Ž. K. (Nova24TV.si)

cene škode, ki so za sabo pustile katastrofične poplave, so se v javnosti začele pojavljati hitro po koncu povodnji. Začetne ocene, ki jih je podal predsednik vlade, so se izkazale za izjemno podcenjene. Od tistih dni te drastično naraščajo. Zadnjo oceno, ki se je ustavila pri približno desetih milijardah, je komentirala vodja poslanske skupine SDS Jelka Godec. 

“Od 500.000 milijonov, 4 milijarde evrov, pa izjave Goloba, da je zagotovo škoda 6,7 milijarde evrov, sedaj izjava ministra za kohezijo, da je skupna ocena neposredne škode in posledic po avgustovskih poplavah 9,9 milijarde evrov. Sam Bog ve ali pa vlada, koliko bo ocena jutri,” je zapisala.

Prva ocena škode je bila podana 5. avgusta po seji Sveta za nacionalno varnost. Znašala naj bi pol milijarde evrov. “Na srečo je bila današnja noč prizanesljivejša od napovedi, pa vendar je škoda na več sto objektih ogromna in bo verjetno presegla 500 milijonov evrov,” je tedaj povedal premier za medije. Kmalu je postalo jasno, da je bila prva ocena škode izrazito podcenjena.

Konec avgusta je bila ocena škode že precej višja. Predsednik vlade je ob predstavitvi rebalansa proračuna naznanil, da je škode po zadnjih ocenah za 4,7 milijarde evrov. V naslednjih petih letih pa bi naj ta še naraščala, vse do 6 ali 7 milijard. Z dodatnim denarjem bi se zagotovilo, da bi bila kritična območja odpornejša na ujme v prihodnosti. Na septembrski seji državnega zbora je predsednik vlade dejal: “Da ne bo nobenega nesporazuma, škode bo za več kot 6,7 milijarde evrov”. Načina ocenjevanja škode ni želel pojasniti, saj da bo vse podrobno pojasnjeno v zakonu o obnovi in razvoju.

Minister za kohezijo Aleksander Jevšek (Vir: STA)

Kakšen mesec dni kasneje je ocena škode ponovno narasla. Po zadnjih ocenah bi naj ta znašala 9,9 milijarde evrov. Vest o ponovnem zvišanju je po seji vlade sporočil minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek. Gre za skoraj 3 milijarde več, kot je znašal prejšnji pesimistični scenarij, in skoraj dvajsetkrat več od prve ocene. Kot poročajo Finance, celotni slovenski BDP znaša 57 milijard evrov, poplavna škoda posledično znaša 17 odstotkov celotnega BDP. Jevšek trdi, da se škodo popisuje po metodologiji PDNA, po kateri se škode v primeru porušene hiše ne ocenjuje glede na vrednost stare hiše, temveč po vrednosti gradnje nove stavbe, ki jo bo nadomestila. K skupnemu znesku desetih milijard pa se prištevajo tudi stroški, kot je monitoring, sanacija plazišč ipd.

Škoda, ki jo je prijavilo 173 slovenskih občin, sicer znaša zgolj 2,7 milijarde evrov, vanjo pa ni všteta škoda, povzročena gospodarstvu.

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine