Neprofitna organizacija Novinarji brez meja se je razpisala o tem, kako naj bi se v Sloveniji nadaljevale težave z medijsko svobodo. “Visoka koncentracija medijskega lastništva v Sloveniji slabi pluralizem in spodbuja samocenzuro,” navajajo. Bralca pa nedvomno še posebej zbode, ko prebere podatek, da naj bi stranko SDS, največjo stranko v Državnem zboru RS, ustanovili oligarhi povezani z madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom.
“SDS, skrajno desna nacionalistična stranka, ki so jo ustanovili oligarhi povezani z madžarskim predsednikom vlade Victorjem Orbanom,” so največjo desnosredinsko stranko v Sloveniji in njene ustanovitelje opisali pri organizaciji Novinarji brez meja.
S takšnimi navedbami je kredibilnost organizacije pod velikim vprašanjem, namreč navedbe, da naj bi bila dr. Jože Pučnik in France Tomšič oligarha, so skregane z vsako zdravo pametjo. Tomšič, prvi predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije, predhodnice stranke SDS, je namreč veljal za simbol slovenskega delavstva, Pučnik, oče slovenske države, sicer rojen v katoliški kmečki družini, se je na račun kritik uperjenih proti titoističnemu sistemu, znašel na tnalu, med drugim v zaporu, primoran pa je bil zbežati v Nemčijo.
Toliko o oligarhih
Očitno se pri organizaciji, ki naj bi veljala za ugledno, ne zavedajo, da je Tomšič predstavljal človeka poguma, načelnosti in iskrenega boja za slovensko delavstvo, ne pa oligarha. Ker ga je celotna Slovenija prepoznala kot simbol delavstva ne čudi, da je predstavljal človeka, ki je decembra 1987 vodil prvo politično stavko v tedanji Jugoslaviji, ki je predstavljala pomemben korak na poti k ukinitvi enopartijskega sistema, uvedbi slovenske parlamentarne demokracije in slovenske samostojnosti. Med stavko 5 tisoč litostrojskih delavcev sta bila sprejeta sklepa o ustanovitvi neodvisnih sindikatov in pobuda za ustanovitev Socialnodemokratske stranke, današnje SDS.
Pučnik, ki je na mestu predsednika stranke nadomestil Tomšiča, velja za politika, ki je v Sloveniji bil boj za resnico. Še posebej znan je po besedah: “Jugoslavije ni več, gre za Slovenijo!”. Zaradi kritik na račun gospodarske politike komunističnega sistema, je bil obsojen na devet let zaporne kazni, saj naj bi s pomočjo člankov spodkopaval socialistično ureditev.
Po obsodbi, ki je verjetno služila kot vzorčni primer, kaj se lahko dogodi tistim, ki javno izražajo svoje nasprotovanje totalitarnemu sistemu, se je na račun kritike kmetijske politike, vnovič znašel v zaporu. Ker po izpustitvi iz zapora ni uspel najti službe, je bil primoran oditi v Nemčijo. Nato se je odločil za sodelovanje pri ustanovitvi predhodnice SDS, kot vodja koalicije Demos pa je ta poskrbel, da se je ta dokopala do zmage na na prvih večstrankarskih volitvah v Sloveniji.
Kako je mogoče, da lahko medijska organizacija človeka kot sta Pučnik in Tomšič označi za oligarha, je težko razumeti. Če bi si vzeli vsaj nekaj minut in preverili podatke, kaj takega ne bi mogli zapisati. Zdi se, da je bilo v prvem planu, da se čimbolj očrni stranko SDS, katere predsednik je predsednik vlade Janez Janša, ki gre levici močno v nos.
Zgodbe o tem, kako naj bi se pri nas izvajalo omejevanje medijske svobode, se sicer okrepljeno pojavljajo odkar je na oblasti nova vlada. Glede na to, da se z nastopom nove vlade v mainstrem medijih pojavljajo številni “fake newsi”, ne čudi, da se temu primerno pojavljajo tudi kritike. Je pa smešno, da nekateri kritiko označujejo kar za medijski napad. Mar naj bi bilo lažno poročanje nekaj normalnega in se naj ne bi smelo odzvati? Kakšna demokracija naj bi bila to torej?
Nina Žoher/Nova24TV
